Prometni zastoji so postali skoraj vsakdanji del vožnje. Posebej v jutranjih in popoldanskih konicah lahko pot, ki bi morala trajati nekaj deset minut, hitro postane precej daljša. Toda koliko časa zaradi tega v resnici izgubimo? Starejši podatki kažejo, da je povprečen slovenski voznik zaradi zastojev izgubil več kot en dan na leto, novejši podatki za največji slovenski mesti pa kažejo, da je danes izgubljenega časa lahko še precej več.
Ljubljana in Maribor nista izjema
Po podatkih TomTom Traffic Indexa za leto 2025 je voznik v Ljubljani zaradi prometnih konic izgubil približno 67 ur, kar je skoraj tri dni. V Mariboru je bilo izgubljenega časa manj, vendar še vedno približno 49 ur oziroma več kot dva dni. Gre za čas, ki ga vozniki izgubijo zaradi počasnejšega prometa v primerjavi z vožnjo v bolj tekočih razmerah.
Podatki za Ljubljano in Maribor so zanimivi tudi v primerjavi z letom 2024. V Ljubljani se je izgubljeni čas nekoliko zmanjšal, v Mariboru pa povečal. Kljub temu so prometne konice za voznike v obeh mestih še vedno pomemben razlog za podaljševanje vsakodnevnih poti.
Pred skoraj desetletjem precej manj
Za primerjavo lahko pogledamo podatke iz poročila ODEON, ki temelji na starejših podatkih TomToma. Leta 2017 je povprečen slovenski voznik zaradi prometnih zastojev izgubil 26,2 ure na leto. To je približno en dan in dve uri. V Ljubljani je bilo leta 2019 izgubljenega približno 21 ur, v Mariboru pa 20 ur.
Na prvi pogled je razlika med takratnimi in današnjimi podatki precejšnja. Vendar številk ni mogoče neposredno primerjati in na njihovi podlagi trditi, da se je čas, izgubljen v prometu, povečal za določeno število odstotkov. Podatki se nanašajo na različna obdobja, poleg tega se je vmes spremenil tudi način merjenja.
Čas bi lahko zmanjšali z boljšimi informacijami
Del časa, ki ga vozniki preživijo v prometu, bi bilo mogoče zmanjšati tudi z uporabo prometnih podatkov v realnem času. Če voznik še pred odhodom ve, da je na njegovi običajni poti zastoj, lahko izbere drugo traso ali se odpravi ob drugem času. Raziskava, ki jo navaja poročilo ODEON, je pokazala, da bi lahko uporaba takšnih podatkov v večjih slovenskih mestih čas, preživet v prometu, zmanjšala za približno 3,8 do 5,5 odstotka. Za posameznega voznika v Ljubljani ali Mariboru bi to pomenilo približno 0,8 do 1,16 ure manj v prometu na leto.
Ko prihranek posameznika prenesemo na večje število ljudi, postane razlika precej bolj opazna. Poročilo ocenjuje, da je bilo v Ljubljani in Mariboru približno 111.150 ljudi, ki so se z avtomobilom vozili na delo in bi lahko imeli koristi od prometnih informacij v realnem času. Skupaj bi lahko prihranili približno 92.000 do 129.000 ur na leto. Že nekaj minut, prihranjenih pri posamezni vožnji, se tako na ravni celotnega mesta lahko spremeni v več deset tisoč ur.
Tudi javni prevoz prinaša izgubljeni čas
Čakanje pa ni težava samo za voznike avtomobilov. Tudi uporabniki javnega prevoza se srečujejo z zamudami, zaradi katerih se podaljšuje njihov čas na poti. Poročilo ODEON navaja, da je bila pravočasnost slovenskih železniških storitev leta 2018 77-odstotna, preostale vožnje pa so bile zamujene za več kot pet minut oziroma se v nekaterih primerih sploh niso izvedle.
Na podlagi podatkov o železniških potovanjih so v poročilu ocenili, da je bilo približno 2,9 milijona ljudi na leto na zamujenih vlakih. Če bi potniki za zamudo izvedeli še pred odhodom od doma, bi po ugotovitvah raziskave lahko v povprečju prihranili približno dve minuti dejanskega čakanja ob vsaki zamudi. Skupaj bi to pomenilo približno 97.000 ur prihranjenega časa na leto za uporabnike železniškega prometa v Sloveniji.
Pri tem bi lahko bile koristi še večje, saj raziskava opozarja tudi na razliko med dejanskim in zaznanim čakanjem. Če človek za zamudo izve pravočasno in lahko svoj odhod prilagodi, ima občutek, da je čakal manj, čeprav se dejanski čas potovanja morda ni bistveno spremenil. Podatki v realnem času tako niso pomembni samo za voznike avtomobilov, temveč tudi za uporabnike javnega prevoza.
Zastoji niso le izgubljene minute
Prometni zastoji zato niso zgolj neprijetnost, zaradi katere se voznik nekaj minut pozneje pripelje na cilj. Daljše čakanje pomeni tudi večjo porabo goriva, več emisij in težje načrtovanje vsakdanjih poti. Če se zastoj pojavi na poti v službo, lahko nekaj dodatnih minut pomeni zamudo, če se ponavlja vsak dan, pa se lahko na letni ravni nabere precejšnja količina izgubljenega časa.
Hkrati je pomembno, da se pri tem ne osredotočamo samo na avtomobile. Hitrejši in bolj predvidljiv javni prevoz lahko del ljudi spodbudi, da avtomobil pustijo doma, s tem pa se zmanjša tudi število vozil na cestah. Prav zato imajo prometne informacije v realnem času potencial, da ne pomagajo samo posameznemu vozniku, ampak dolgoročno vplivajo tudi na prometne razmere.
Preberite še: Cestnoprometni predpisi: Ali res voziš varno?
