Suša in visoke temperature v slovenski Istri močno krojijo predčasno trgatev. Kmetje trgajo grozdje že v prvi polovici avgusta, nekoč pa so to delali šele jeseni. Pridelek bo letos zaradi pomanjkanja vode bistveno, vsaj polovično, manjši, zato vinarji za STA ob nespremenjeni visoki kakovosti vina napovedujejo dvig cen.
Rastline trpijo ogromen stres
Vinogradniki v Istri pospešeno režejo grozdje. Velike kleti in butični pridelovalci povsod opažajo izjemno hitro dozorevanje in ogromen vpliv podnebnih sprememb. Strokovnjakinja Maja Ivančič iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica izpostavlja predvsem vpliv hude vročine. “Visoke temperature enostavno pogojujejo pospešeno dozorevanje, pomanjkanje vode pa deluje kot dodaten pospešek,” pojasnjuje Ivančič za STA.
Vinogradniki so s trgatvijo v preteklosti običajno čakali do konca septembra ali oktobra. Glavni enolog v podjetju Vinakoper Boštjan Zidar ugotavlja velike klimatske premike. “Nekoč smo imeli jasen premor med zgodnjimi in poznimi sortami, danes ta razlika izginja,” navaja Zidar za STA. Delavci v enem največjih slovenskih vinskih podjetij trenutno že trgajo rdeče sorte, predvsem refošk in merlot.
Podobno situacijo na terenu opisuje Matej Zaro iz butične vinske kleti Zaro. Ekološki pridelovalec izpostavlja ekstremne pogoje ob poletnih vročinskih valovih. “Na grozdju merimo 40 stopinj ali več, zato rastline trpijo ogromen stres,” razlaga Zaro za STA.
Na nekaterih območjih kmetje beležijo kar do 70 odstotkov manjši pridelek
Vročina in ožigi po besedah Maje Ivančič močno sušijo jagode in manjšajo končno maso pridelka. Ivančič ob tem opozarja na velike razlike med posameznimi legami. “Na nekaterih območjih kmetje beležijo kar do 70 odstotkov manjši pridelek, razmere pa močno narekuje sama mikrolokacija,” dodaja strokovnjakinja za STA. Trte v dolinah in na plitvih tleh namreč trpijo precej hujše pomanjkanje vlage. Laporna tla na določenih hribovitih predelih po njenih besedah nekoliko bolje zadržujejo vodo in tako delno blažijo uničujoč vpliv suše.
Zaro pri svojih trtah napoveduje kar do 50 odstotkov manjši pridelek v primerjavi s preteklim letom. Tudi Zidar pritrjuje črnim napovedim in pričakuje slabo letino. “Slovenske kleti imajo zaradi preteklih slabih letin že tako na pol prazne sode, letos pa znova beležimo hud upad količin,” dodaja Zidar za STA.
Kmetje imajo višje stroške zaradi zaščite
Manjši pridelek in visoki stroški pridelave neizogibno prinašajo višje cene končnega produkta. Podjetje Vinakoper in vinska klet Zaro bosta letos zanesljivo podražila svoja vina. “Kmetje imamo ob slabih letinah še višje stroške, saj moramo rastline dodatno ščititi pred soncem z nanašanjem gline,” pojasnjuje Zaro za STA.
Zidar ob tem izpostavlja globalno konkurenco in velike presežke vina v Franciji, Italiji in Španiji. “Tuje kleti ponujajo bistveno cenejša vina, a verjamem, da Slovenci ostajajo lokalni patrioti in izjemno cenijo domačo kakovost,” razmišlja Zidar. Butični pridelovalec Zaro stavi predvsem na ekološki certifikat in razumevanje poslovnih partnerjev pri oblikovanju novih cen.
Slovenski vinarji sicer zelo uspešno oskrbujejo tudi tuje trge in ohranjajo visoko konkurenčnost. Podjetje Vinakoper na tuje pošlje okoli deset odstotkov pridelka. Klet Zaro pa v tujino, vse od Združenih držav Amerike do azijskih in skandinavskih držav, izvozi kar polovičen delež svojih vin.
Kmetje nujno potrebujejo sistemsko pomoč države
Kmetje ob podnebnih spremembah nujno potrebujejo sistemsko pomoč države. Zidar in Zaro izpostavljata predvsem ogromen pomen gradnje namakalnih sistemov in vodnih zadrževalnikov. “Slovenska Istra dobi največ padavin zunaj rastne dobe, zato moramo to vodo nujno ujeti in zadržati za poletne mesece,” poudarja Zidar.
Zaro opozarja tudi na pomen kmetijstva za celotno družbo in podobo krajine. “Kmetijstvo nujno potrebuje vodo za goli obstoj, država pa mora ob tem nujno zmanjšati še birokracijo,” pravi. Opuščanje kmetijstva namreč prinaša zaraščanje površin in hitro povečuje nevarnost uničujočih požarov v naravi, kmetje pa so ambasadorji Slovenije v tujini, še izpostavlja Zaro.
STA
