Letošnja suša je slovensko kmetijstvo že močno prizadela, posledice pa niso več omejene zgolj na slabši pridelek. Zaradi dolgotrajnega pomanjkanja padavin in visokih temperatur se zmanjšujejo zaloge krme, težave imajo živinorejci, vinogradniki, sadjarji in pridelovalci zelenjave. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi se del posledic lahko pokazal še v prihodnjih sezonah, med drugim tudi v višjih stroških pridelave in cenah hrane.
Ponekod tudi 90-odstotni izpad
Na Dolenjskem in v Posavju so razmere po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto posebej resne. Pri najbolj prizadetih posevkih koruze ocenjujejo od 70- do 90-odstotni izpad. Rastline so zaradi pomanjkanja vode slabše cvetele in se opraševale, storži so krajši, zrna pa je manj. Na nekaterih njivah so koruzo zaradi tako slabega stanja že začeli silirati ali mulčiti.
Velik problem predstavljajo tudi travniki. Prva košnja je marsikje prinesla približno polovico običajnega pridelka, druga je bila še slabša, ponekod pa tretjega odkosa sploh ne bo. KGZ Novo mesto ocenjuje, da bi lahko skupni izpad voluminozne krme s trajnega travinja dosegel približno 70 odstotkov. »Velik problem bo tudi regeneracija ruše po košnji,« opozarjajo na zavodu.
Pomanjkanje krme je velik udarec za kmete
Pomanjkanje krme je zato neposreden udarec za živinorejo. Kmetije, ki so običajno odvisne od lastne pridelave, bodo morale manjkajočo krmo kupovati, kar pomeni dodatne stroške. KGZ Novo mesto trenutno ocenjuje od 70- do 100-odstotno zmanjšanje pridelka na površinah, namenjenih dopolnjevanju osnovnega krmnega obroka živali.
Ker so koruza, silaža in seno osnovna hrana za govedo, bodo znatno višji stroški krmljenja neposredno dvignili rejske stroške. To bo po verigi udarilo po končnih potrošnikih, saj bo to povzročilo podražitve mesa in mleka na trgovskih policah.
Podobno zaskrbljujoče ocene prihajajo tudi z nacionalne ravni. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek opozarja, da bi bil lahko izpad pri žitih do 50-odstoten, pri koruzi pa ponekod celo 90-odstoten. Na nekaterih travnikih zaradi suše ni bilo mogoče opraviti niti enega odkosa, škoda pa nastaja tudi v trajnih nasadih.
Suša vpliva na grozdje, ostalo sadje, zelenjadnice …
Težave niso omejene na poljščine. V vinogradih zaradi pomanjkanja vode nastajajo manjši grozdi in jagode, pri mladih vinogradih na plitvih in kamnitih tleh pa je škoda ponekod dosegla med 80 in 100 odstotkov. Razmere so na nekaterih območjih tako težke, da vinogradniki odstranjujejo del grozdja, s čimer želijo razbremeniti trte in povečati možnost, da preživijo.
Suša vpliva tudi na drugo sadje. Visoke temperature povzročajo ožige plodov, drevesa lahko odmetavajo liste in plodove, pri jabolkih pa vročina otežuje tudi razvoj značilne rdeče obarvanosti. Prizadeto je tudi jagodičevje, kjer vročina vpliva na cvetenje in kakovost plodov.
Tudi zelenjadnice niso ostale brez posledic. Po ocenah KGZ Novo mesto bi lahko pri plodovkah pridelek upadel do 60 odstotkov, pri stročnicah med 60 in 100 odstotki, pri pozno sajenih kapusnicah pa je možen celo popoln izpad. Pri tem je pomembno, da niti namakanje ni povsod dovolj, saj lahko ekstremna vročina pridelek zmanjša tudi ob zadostni oskrbi z vodo.
Minister o finančni pomoči, kmetje opozarjajo, da to ni dovolj
Na širše posledice opozarja tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, ki je razmere označil za veliko katastrofo za kmete in državo. Manjša domača proizvodnja po njegovih besedah pomeni tveganje za višje cene hrane in večjo odvisnost Slovenije od uvoza. Država zato pripravlja interventne ukrepe in povračila škode, obenem pa bo za posledice letošnje suše iskala tudi sredstva iz kmetijske rezerve Evropske unije.
Minister je ob tem napovedal, da bo avgusta steklo izplačevanje 8,5 milijona evrov pomoči za lansko sušo in pozebo. Država razmišlja tudi o načinih, kako bi v prihodnje skrajšala postopke, saj kmetje na pomoč trenutno pogosto čakajo zelo dolgo. Ena od možnosti je izplačilo akontacije, ki bi ji po objavi končnih podatkov sledil poračun.
Kmetje pa opozarjajo, da denarna pomoč sama po sebi ne bo rešila problema. V Združenju slovenske kmečke iniciative poudarjajo, da je krme vse manj, pomanjkanje pa že vpliva na stalež živine. Zahtevajo tudi možnost, da bi ekološki kmetje v izrednih razmerah lahko kupili neekološko krmo, ter da bi bilo mogoče na prizadetih območjih predčasno zaključiti pašo brez sankcij.
Kako se bomo prilagodili dolgoročno?
Posebej opozarjajo na nevarnost zmanjševanja matičnih čred. »Kmet ne sme biti kaznovan za posledice naravne nesreče, na katere nima vpliva,« opozarjajo. Ob tem zahtevajo vključitev matičnih čred goveda mesnih in mlečnih pasem v sistem blagovnih rezerv, saj bi njihovo zmanjševanje lahko pomenilo izgubo dela prihodnjih proizvodnih zmogljivosti.
Dolgoročno bo zato ključno, kako dobro se bo slovensko kmetijstvo prilagodilo pogostejšim sušnim obdobjem. Minister kot eno glavnih rešitev izpostavlja gradnjo in posodobitev namakalnih sistemov, vendar postopke pogosto upočasnjuje zahtevno umeščanje v prostor. Strokovnjaki KGZ Novo mesto poleg namakanja poudarjajo še pomen kakovostnih tal, več organske snovi, primernega kolobarja in izbire kultur, ki bolje prenašajo pomanjkanje vode.
Letošnja suša tako že zdaj predstavlja velik finančni udarec za kmete, vendar je njena največja nevarnost morda prav v dolgoročnih posledicah. Če bo zaradi pomanjkanja krme prišlo do zmanjšanja živine, če bodo poškodovana tla in oslabljeni trajni nasadi, se škoda ne bo končala z letošnjo žetvijo. Kot opozarjajo strokovnjaki, letošnje razmere niso prizadele le ene kulture, temveč celotno kmetijsko verigo.
