Peking je v teh dneh prizorišče dogodka, ki združuje znanstveno-fantastično vizijo in inženirsko realnost, drugega svetovnega prvenstva humanoidnih robotov. Medtem ko so se v hali, kjer sicer domujejo hitrostni drsalci, zgrnile več kot dve tisoč robotskih “nog”, je največ pozornosti požela sprinterska preizkušnja na 100 metrov. In rezultati so res osupljivi, vsaj na prvi pogled.
Roboti prehiteli najhitrejšega človeka
Humanoidni robot Tiangong Ultra, ki ga je razvil pekinški inovacijski center X-Humanoid, je stotino progo pretekel v 9,39 sekunde. S tem je za 19 stotink sekunde izboljšal svetovni rekord jamajškega atleta Usaina Bolta, ki je leta 2009 v Berlinu postavil še danes nepremagano mejo 9,58 sekunde. A še hitrejši je bil na pripravljalnih preizkušnjah robot Lightning (oziroma Blitz) kitajskega podjetja Honor, ki je 100 metrov premagal v 9,32 sekunde in dosegel največjo hitrost 52 kilometrov na uro.
A na samem tekmovanju je Tiangong Ultra le tesno premagal Honorjevega predstavnika z rezultatom 9,47 sekunde, kar kaže, da je boj na progi vsaj tako napet kot pri človeških atletih.
Razlika, ki ni le v številkah
A takoj za tem pride hladen tuš za vse, ki bi radi videli človeka dokončno premaganega. Rezultatov robotov namreč ne moremo neposredno primerjati z atletskimi rekordi, saj veljajo povsem drugačna pravila. Startni sistem, način merjenja časa, konstrukcija telesa, vse je drugače. Pa tudi samostojnost robotov je vprašljiva: nekateri so daljinsko vodeni ali vnaprej programirani, šele v določenih kategorijah pa zahtevajo popolnoma avtonomno delovanje.
Še večji problem, kot se je izkazalo med preizkusi, je zaviranje. Roboti so po prečkanju ciljne črte večinoma trčili v oblazinjene ovire, saj pri hitrostih okoli 50 km/h še niso sposobni nadzorovano ustaviti. Med poskusi so bili pogosti tudi padci in tehnične okvare. Kot so zapisali organizatorji: visoka hitrost še ne pomeni obvladanega gibanja.
Polmaraton in uporabne naloge
Honorjev Lightning se je izkazal tudi na daljši razdalji, aprila je avtonomna različica polmaraton pretekla v 50 minutah in 26 sekundah, kar je občutno izboljšanje lanskega robotskega rekorda. A vendar: tudi tu gre bolj za inženirski dosežek kot za športni podvig.
Petdnevni dogodek v Pekingu sicer združuje kar 666 ekip s 2056 roboti iz 16 držav, ki tekmujejo v 51 disciplinah, od skoka v daljino, dviganja uteži, nogometa in namiznega tenisa do gospodinjskih opravil, proizvodnih nalog, gostinstva in reševalnih akcij. Prav slednje veljajo za ključni preizkus prihodnosti: prepoznavanje predmetov, priklapljanje kablov, delo z orodjem in samostojno odpravljanje napak. Pri teh opravilih imajo današnji humanoidni roboti še največ težav.
Kitajska stavnica na utelešeno UI
Kitajska razvoj tako imenovane utelešene umetne inteligence (embodied AI) obravnava kot strateško industrijo. Zato to tekmovanje ni le športni spektakel, temveč velika predstavitev domače robotske tehnologije, pa tudi sporočilo svetu: Kitajska je v tem segmentu vse bližje svetovnemu vrhu.
A kot so zapisali pri Reutersu, roboti so že dokazali, da znajo teči izjemno hitro. Veliko pomembnejše vprašanje pa ostaja, ali bodo znali enako zanesljivo tudi delati. In za zdaj odgovor še ni znan.
