Pomagati prijatelju pri selitvi, pokositi sosedovo travo ali komu za plačilo speči torto se na prvi pogled ne zdijo dejavnosti, zaradi katerih bi lahko imeli težave z inšpektorjem. A slovenska zakonodaja pri delu na črno postavlja precej jasne meje. Nekatera brezplačna pomoč je dovoljena, druga opravila pa lahko hitro postanejo delo na črno, če so opravljena za plačilo in brez ustrezne prijave.
Delo na črno je v Sloveniji prepovedano. Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) med drugim določa, da gre za delo na črno tudi takrat, ko posameznik opravlja dejavnost ali delo, za katerega ni vpisan v ustrezen register oziroma nima priglašenega dela.
Kje je meja med pomočjo in delom na črno?
Ključno vprašanje je pogosto preprosto: ali gre za brezplačno pomoč ali za delo, za katerega posameznik prejme plačilo oziroma drugo korist?
Zakon sicer določa več izjem, pri katerih določena oblika dela ne velja za delo na črno. Med njimi so sosedska in sorodstvena pomoč, nujno delo, humanitarno in karitativno delo, prostovoljsko in dobrodelno delo, pomoč na kmetijah v določenih primerih, kratkotrajno delo ter osebno dopolnilno delo. Pri tem pa večina teh oblik pomoči temelji na tem, da se delo opravlja brezplačno. Izjema je osebno dopolnilno delo, ki je urejeno posebej.
To pomeni, da dejstvo, da delo opravljamo za prijatelja, sorodnika ali soseda, še ne pomeni avtomatično, da je vsako plačano opravilo dovoljeno.
»Sosedu pokosim travo za 20 evrov«
Tu lahko hitro nastane težava.
Če sosedu občasno in brezplačno pomagate pokositi travo, je lahko takšna pomoč zajeta med dovoljene oblike sosedske pomoči. Če pa za vsako košnjo prejmete plačilo in takšno delo opravljate kot storitev, situacija ni več enaka.
Za ljudi je lahko razlika precej neopazna: v obeh primerih gre na videz samo za košnjo trave. Z vidika zakonodaje pa je pomembno, v kakšnih okoliščinah se delo opravlja in ali gre za plačano dejavnost.
Tudi Instagram oglas je lahko problem
Pri delu na črno ni problematično samo dejansko opravljanje dela. Zakon prepoveduje tudi določene oblike oglaševanja dela na črno.
FURS opozarja, da je nedovoljeno tudi oglaševanje dela oziroma dejavnosti, ki ni ustrezno registrirana. To pomeni, da lahko težava nastane že pri javnem ponujanju storitev, če oseba za njihovo opravljanje nima ustrezne pravne podlage.
Zato objava v slogu »Pokosim travo, očistim stanovanje ali prebarvam stanovanje, pišite v zasebno sporočilo«, če gre za neprijavljeno plačano dejavnost, ni nujno tako nedolžna, kot se zdi.
Kaj pa pomoč sorodnikom?
Zakon med izjeme izrecno uvršča tudi sorodstveno pomoč. Ta je namenjena brezplačni pomoči med sorodniki in zato ni avtomatično delo na črno.
Toda tudi tukaj velja podobna logika: če se pod krinko »pomoči sorodniku« dejansko opravlja redna pridobitna dejavnost, zgolj sorodstveno razmerje še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izjemo.
Obstaja tudi osebno dopolnilno delo
Za določena manjša dela obstaja možnost osebnega dopolnilnega dela (ODD). Gre za posebno obliko dela, ki je zakonsko urejena in zato ni isto kot preprosto opravljanje dela brez prijave.
Pomembno je, da so tudi pri ODD določena pravila in omejitve. Zato ni dovolj, da nekdo svoje delo označi kot »osebno dopolnilno delo« izpolnjeni morajo biti zakonski pogoji.
Kaj če nekdo dela brez pogodbe?
Poseben problem je tudi zaposlovanje na črno. Delodajalec ne sme omogočiti dela osebi, ki z njim nima ustrezno urejenega pogodbenega razmerja oziroma ni prijavljena v obvezna socialna zavarovanja. Med zaposlovanje na črno sodijo tudi nekatere druge situacije, povezane z delom študentov, upokojencev in državljanov tretjih držav.
Zato stavek »saj bo delal samo nekaj ur« oziroma »saj je samo za en dan« sam po sebi ne pomeni, da pogodba ali prijava ni potrebna.
Globe niso zanemarljive
Delo na črno ni zgolj administrativna napaka brez posledic. Za kršitve ZPDZC-1 so predpisane globe, njihova višina pa je odvisna od vrste kršitve in od tega, kdo jo je storil. FURS navaja razpon predpisanih glob od 100 do 2.500 evrov pri najnižjih kategorijah do 5.000 oziroma 26.000 evrov pri najvišjih, pri čemer so lahko globe višje v primerih koristoljubnosti ali pridobivanja večje protipravne koristi.
Posledice niso samo finančne. Pri neprijavljenem delu lahko posameznik ostane tudi brez določenih pravic, ki jih zagotavlja zakonito urejeno delo, na primer pravic iz delovnega razmerja, delo pa se mu ne upošteva na enak način pri pokojninski dobi in pokojninski osnovi.
Najbolj pomembno pravilo: brezplačna pomoč ni isto kot plačana storitev
Največ zmede povzročajo prav vsakdanji primeri. Pomagati prijatelju pri selitvi, sorodniku pri delu na vrtu ali sosedu pri nujnem opravilu ni avtomatično delo na črno. Zakon namreč izrecno pozna več izjem.
Toda ko se pomoč spremeni v redno plačano storitev, se pravila spremenijo.
Če torej občasno brezplačno pomagate sosedu, najverjetneje ne gre za problem. Če pa vsak konec tedna za denar kosite trave, čistite stanovanja, izdelujete torte ali opravljate druga dela za različne stranke, lahko že govorimo o dejavnosti, ki jo je treba ustrezno urediti.
Pri delu na črno zato ni odločilen samo naziv opravila. Odločilne so predvsem okoliščine, namen, plačilo, pogostost in način opravljanja dela.
Nadzor nad različnimi oblikami dela in zaposlovanja na črno izvajajo pristojni državni organi, med drugim Finančna uprava RS, Tržni inšpektorat in Inšpektorat RS za delo, pri čemer je pristojnost odvisna od vrste kršitve.
