Evropa je dobila pomembno okrepitev pri spremljanju vremena. Novi meteorološki satelit MTG-I2 je uspešno poletel v vesolje in bo po vzpostavitvi operativnega delovanja omogočil bistveno pogostejše in podrobnejše spremljanje vremenskega dogajanja nad Evropo in severno Afriko. Ključna novost je možnost pridobivanja novih posnetkov Evrope na približno dve minuti in pol, kar naj bi meteorologom pomagalo predvsem pri spremljanju hitro razvijajočih se in nevarnih vremenskih pojavov.
Sistemu bo prinesel večjo pogostost opazovanj in dodatno odpornost sistema
Satelit MTG-I2 je drugi slikovni satelit tretje generacije Meteosat in tretji satelit celotne družine MTG. V četrtek, 27. avgusta, je ob 22.11 po srednjeevropskem poletnem času poletel z evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani na krovu rakete Ariane 6. Z njegovim izstrelitvijo je bila v orbiti vzpostavljena prva celotna družina satelitov Meteosat tretje generacije.
MTG-I2 se je tako pridružil prvemu slikovnemu satelitu MTG-I1, ki je bil izstreljen leta 2022, in sondirnemu satelitu MTG-S1, ki je bil izstreljen leta 2025. Ko bo novi satelit po končanem postopku zagona in umerjanja začel polno delovati, bo trojica omogočala uporabo zmogljivosti celotnega sistema MTG. Prvi dve satelitski enoti sta že v celoti pripravljeni za operativno uporabo, MTG-I2 pa bo sistemu prinesel predvsem večjo pogostost opazovanj in dodatno odpornost sistema.
Posnetek neba na dve minuti in pol
Največja sprememba, ki jo bo novi satelit prinesel meteorologom, je hitrost opazovanja. MTG-I2 bo s svojim instrumentom Flexible Combined Imager omogočal hitro skeniranje Evrope, pri katerem bodo novi podatki na voljo vsakih 2,5 minute. Pri tem ne gre zgolj za pogostejše fotografiranje Zemlje, temveč za veliko večjo količino podatkov o dogajanju v ozračju.
Satelit bo v geostacionarni orbiti približno 36.000 kilometrov nad Zemljo spremljal isti del planeta, saj bo njegova hitrost kroženja usklajena z vrtenjem Zemlje. Tak položaj mu omogoča, da lahko nad Evropo praktično neprekinjeno spremlja razvoj vremenskih sistemov. ESA takšno lego primerja z nekakšnim »jastrebovim očesom«, ki z velike razdalje ves čas opazuje isti del Zemljinega površja.
Nevihtni oblak se lahko spremeni v nekaj minutah
Za primerjavo: meteorolog Panos Giannopoulos je za Euronews pojasnil, da so bili meteorologi pred približno 25 leti pri prvi generaciji Meteosatov vajeni posnetkov na vsakih 30 minut in le treh kanalov. Druga generacija je prinesla 12 kanalov in posnetke vsakih deset minut oziroma pogosteje nad Evropo. Tretja generacija pa pomeni nov velik preskok na dve minuti in pol.
Takšna pogostost je posebej pomembna pri pojavih, ki se razvijejo v zelo kratkem času. Nevihtni oblak se lahko v nekaj minutah močno spremeni, prav tako lahko hitro nastanejo nevarna območja z močnimi padavinami, točo ali močnimi vetrovi. Pogostejši satelitski podatki meteorologom omogočajo, da takšne spremembe spremljajo skoraj v realnem času.
Zakaj je to pomembno tudi za Slovenijo?
Čeprav satelit ni namenjen izključno Sloveniji, bo njegov napredek pomemben tudi za slovensko meteorologijo. Slovenija leži na območju, kjer se pogosto srečujejo različne zračne mase, zaradi razgibanega reliefa pa se vremenske razmere lahko hitro spreminjajo.
Podrobnejše in pogostejše satelitske meritve bodo tako uporabne pri spremljanju prehodov vremenskih front, razvoja neviht, nastajanja in razkroja megle ter premikanja zračnih mas. ARSO satelitske podatke že uporablja pri meteorološkem in hidrološkem napovedovanju, letalski meteorologiji, agrometeorologiji ter pri kontroli in analizi meritev.
Posebna vrednost satelitskih posnetkov je v tem, da meteorologom omogočajo neposreden pogled na trenutno stanje oblačnosti in njen razvoj. To je pomembno predvsem takrat, ko se nad državo ali njeno okolico začne razvijati nevaren vremenski pojav.
Boljši pogled na nevihte in nevarne pojave
Pri napovedovanju vremena je pomembna razlika med napovedjo, kaj se bo zgodilo čez nekaj dni, in spremljanjem tega, kar se dogaja prav zdaj. Pri slednjem govorimo o zelo kratkoročnem napovedovanju oziroma »nowcastingu«.
Prav tu naj bi MTG-I2 prinesel eno največjih prednosti. Meteorologi bodo lahko spremljali razvoj nevihtnih sistemov z veliko večjo časovno ločljivostjo. Namesto da bi med dvema zaporednima posnetkoma minilo več minut, bo mogoče spremembe spremljati v precej krajših intervalih.
To lahko pomeni hitrejše zaznavanje razvoja nevarnih neviht, toče, močnih vetrov in hudourniških poplav ter boljšo podlago za pravočasna opozorila. ESA poudarja, da bodo podatki podpirali zgodnja opozorila in spremljanje hitro razvijajočih se vremenskih sistemov.
Pri tem satelit seveda ne bo sam napovedoval vremena in tudi ne bo nadomestil meteorologov. Njegovi podatki bodo eden od pomembnih virov informacij, ki jih meteorologi združujejo z meritvami tal, radarskimi podatki, modeli, vremenskimi postajami in drugimi opazovanji.
Satelit bo zaznaval tudi strele
MTG-I2 ima poleg glavnega slikovnega instrumenta še posebno napravo Lightning Imager. Gre za instrument za zaznavanje strel, ki lahko zazna posamezne razelektritve v oblakih in med oblaki ter tlemi, tako podnevi kot ponoči.
Podatek o tem, kje in kako pogosto se pojavljajo strele, lahko meteorologom pomaga pri ugotavljanju, kako se razvija nevihtni sistem. Pogosto naraščanje električne aktivnosti je namreč eden od znakov razvoja močne konvekcije. Če se takšni podatki združijo z zelo pogostimi satelitskimi posnetki oblačnosti, lahko meteorologi dobijo precej bolj celovito sliko dogajanja v nevihtnem oblaku.
Podrobneje bodo lahko spremljali tudi aktivne požare
Novi satelit ne bo pomemben samo za nevihte. Njegovi podatki bodo uporabni tudi pri spremljanju požarov in dima. MTG-I2 ima namenske kanale za zaznavanje požarov, kar bo omogočalo prepoznavanje in podrobnejše spremljanje aktivnih požarov.
Pogosti posnetki so pri tem posebej koristni, saj se lahko požar v zelo kratkem času razširi ali spremeni smer. Meteorologi in druge službe bodo lahko bolje spremljali tudi razvoj dima in njegovo širjenje v ozračju. ESA izpostavlja, da bo sistem podpiral spremljanje požarov in atmosferskega onesnaženja.
Satelitski instrumenti omogočajo tudi spremljanje aerosolov in vulkanskega pepela. Takšne informacije so pomembne med drugim za letalski promet, saj lahko vulkanski pepel predstavlja resno nevarnost za letala.
V ozadju ni samo en satelit
MTG-I2 je sicer del precej večjega evropskega sistema, ki ga sestavljata dva slikovna satelita in en sondirni satelit. MTG-I1 zagotavlja slikovne podatke, MTG-I2 pa bo omogočil predvsem hitro skeniranje Evrope. MTG-S1 ima drugačno nalogo in zagotavlja informacije o navpični strukturi atmosfere, med drugim o temperaturi in vlagi.
Ko bodo podatki vseh treh satelitov združeni, bo mogoče ustvarjati tudi tako imenovano »vremensko kocko« oziroma tridimenzionalne prikaze dogajanja v atmosferi. Ti bodo lahko povezovali informacije o strelah, vetrovih, notranji dinamiki oblakov ter različnih plinih v ozračju, vključno s toplogrednimi plini in onesnaževali.
Gre za pomemben korak od klasične slike oblačnosti k precej bolj podrobnemu tridimenzionalnemu opazovanju atmosfere.
Podatkov bo toliko, da bo pomembna tudi umetna inteligenca
Več podatkov sicer ne pomeni samodejno tudi boljših napovedi, saj bo eden od izzivov njihova obdelava. Grški meteorolog Panos Giannopoulos je opozoril, da bo količina novih informacij tako velika, da jih meteorologi sami morda ne bodo mogli v celoti analizirati. Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigrala umetna inteligenca, ki bi pomagala hitro prepoznati vzorce in spremembe v ogromni količini satelitskih podatkov.
To bi lahko bilo še posebej pomembno pri kratkoročnem napovedovanju. Namesto da bi meteorolog čakal na naslednji posnetek in ga primerjal s prejšnjim, bi lahko avtomatizirani sistemi sproti prepoznavali nenavadne ali hitro razvijajoče se spremembe. S tem bi se lahko skrajšal čas med zaznavo nevarnega pojava in izdajo opozorila.
Kaj bo to pomenilo za opozorila?
Boljša opazovanja lahko pomenijo natančnejše spremljanje, kako se nevihta približuje določenemu območju, ali kako hitro se razvija. To je pomembno pri odločitvah, kdaj izdati opozorilo in kako resen vremenski pojav pričakovati.
ARSO podatke iz meteoroloških satelitov že prejema v realnem času po več kanalih. Ob tem posodablja tudi sisteme za sprejem, obdelavo in uporabo meteoroloških podatkov v okviru projekta SOVIR, katerega namen je izboljšati opozarjanje in ozaveščanje ob vremensko pogojenih izrednih razmerah ter prilagajanje nanje.
Satelit še ne deluje s polno zmogljivostjo
Uspešna izstrelitev je šele začetek. MTG-I2 mora najprej opraviti vrsto zahtevnih postopkov, preden bo postal polno operativen. Po izstrelitvi je bila komunikacija s satelitom uspešno vzpostavljena, sledijo pa dvigovanje orbite, aktiviranje sistemov, preverjanje delovanja in umerjanje instrumentov. Satelit bo moral priti v končno geostacionarno orbito približno 36.000 kilometrov nad Zemljo. ESA je navedla, da naj bi faza dvigovanja orbite trajala približno dva tedna, nato pa se bo začelo daljše obdobje zagona in preverjanja instrumentov.
Preden bo mogoče njegove podatke uporabljati v polnem operativnem obsegu, bo tako minilo še nekaj časa. Po uspešni izstrelitvi sledi obdobje, v katerem morajo strokovnjaki preveriti, ali vsi sistemi in instrumenti delujejo tako, kot je predvideno.
