Nezadosten javni potniški promet in podražitve občasnih prevozov negativno posegajo v šolski proces, ugotavlja raziskava, ki jo je med 150 zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju iz vse Slovenije izvedla Mreža za pravičen prehod. Šole morajo prilagajati organizacijo dela, krčijo pa tudi šolske ekskurzije, so sporočili iz nevladne organizacije Umanotera.
Vsakodnevni zamujanj in neustrezni vozni redi
Raziskava, izvedena med majem in julijem letos, razkriva, da se večina šolnikov in šolarjev za vsakdanji prevoz do šole ne more zanašati na mrežo javnega potniškega prometa. Več kot 60 odstotkov anketiranih poroča o rednem zamujanju ali predčasnem odhajanju učencev zaradi neustreznih voznih redov. Od teh jih je 40 odstotkov navedlo, da se to dogaja vsakodnevno.
“Neustreznost in neprilagodljivost voznih redov neposredno vplivata na delovni proces pedagoških delavcev in učni proces učencev ter dijakov. Takih primerov je iz leta v leto opazno več,” so zapisali v Mreži za pravičen prehod.
Več kot polovica vprašanih meni, da se javni potniški promet v zadnjem obdobju slabša, nekaj več kot četrtina pa, da stagnira. Kot glavne težave anketiranci navajajo slabo dostopnost in povezave, neustrezne vozne rede ter zamude in nezanesljivost.
Podražitve udarjajo po ekskurzijah
Skoraj 80 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da za namene šolskih dejavnosti, ki vključujejo prevoz otrok, najamejo zasebnega avtobusnega prevoznika. Kot največjo težavo pri organizaciji takih dejavnosti je dve tretjini vprašanih navedlo podražitve. Hkrati več kot 72 odstotkov anketirancev odgovarja, da morajo šole vsaj občasno ali zelo pogosto prilagajati dejavnosti zaradi finančnih omejitev družin učencev.
Neplačano breme za učitelje
Neustreznost javnega potniškega prometa ter komercializacija občasnih prevozov po ugotovitvah raziskave nevidno in neplačano breme nalagata tudi zaposlenim v šolstvu. Učitelji namreč vse več časa namenjajo administraciji, iskanju sredstev in reševanju sistemskih pomanjkljivosti prevoza.
Slabo urejen javni prevoz tako neposredno vpliva tudi na kakovost izobraževalnega procesa in obšolskih dejavnosti, siromaši srednješolsko in osnovnošolsko življenje zunaj rednega pouka ter pri dijakih povzroča utrujenost in stres.
Arriva in Nomago z dominantnim položajem
Raziskava izpostavlja tudi problematičen položaj prevoznikov Arriva in Nomago, ki na trgu zasedata dominanten položaj. Skoraj 80 odstotkov vprašanih pravi, da na njihovi šoli za ekskurzije in podobne dejavnosti najemajo enega od teh dveh prevoznikov. Šole so tako prisiljene v sprejem višjih stroškov na račun kakovosti izobraževalnega procesa.
Predlogi za sistemske rešitve
Za reševanje problematike so po prepričanju organizacij v okviru Mreže za pravičen prehod nujne sistemske rešitve. Med njimi predlagajo:
- Povečanje obsega mreže javnega potniškega prometa
- Izboljšanje delovnih pogojev za voznike z boljšim plačilom za ves delovni čas
- Regulacijo cen občasnih oziroma skupinskih prevozov za šolske dejavnosti
Okoljevarstveniki predlagajo tudi prehod od profitno usmerjenega modela k javnemu, preglednemu in demokratičnemu upravljanju in razvoju javnega potniškega prometa. Pri odločanju o potrebah, linijah in urnikih morajo imeti po njihovem prepričanju besedo tudi zaposleni in uporabniki.
Okoljski vidik
Več kot 80 odstotkov zaposlenih v šolstvu meni, da bi več zaposlenih in šolarjev uporabljalo javni promet za vsakodnevno pot do šole, če bi bil ustrezno in zanesljivo urejen. S tem bi prispevali k manjši uporabi avtomobilov in k okoljsko bolj vzdržni mobilnosti. Slovenija se sicer uvršča v vrh EU po deležu izdatkov gospodinjstev za prevozne potrebe.
