Slovenija je v zadnjih mesecih svojo zunanjo politiko usmerila v več različnih smeri. Konec avgusta je blokirala skupno izjavo Evropske unije o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu. Na Blejskem strateškem forumu poudarjala sodelovanje z Zahodnim Balkanom, junija pa odpravila začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Skupaj te poteze kažejo precej drugačno zunanjepolitično usmeritev države po letošnji menjavi vlade.
Slovenija preprečila skupno izjavo vseh 27 članic EU
Največ pozornosti je konec avgusta sprožila odločitev Slovenije, da ne podpre predlagane skupne izjave EU. Ta bi obsodila izraelske načrte za širitev naselbin na zasedenem Zahodnem bregu.
Izjava se je nanašala predvsem na izraelski projekt E1. V okviru projekta je bil objavljen razpis za gradnjo več kot 1.200 stanovanjskih enot. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je opozorila, da bi izvedba projekta razdelila Zahodni breg in dodatno ogrozila možnost rešitve dveh držav. EU izraelske naselbine na Zahodnem bregu šteje za nezakonite po mednarodnem pravu.
Ker je bila za izjavo v imenu vseh 27 držav potrebna enotnost, je slovensko nasprotovanje preprečilo njeno objavo v tej obliki. Namesto tega je bila objavljena izjava Kallasove. Slovensko zunanje ministrstvo je svojo odločitev pojasnilo s stališčem, da nova skupna izjava v tistem trenutku ne bi prinesla dodatne vrednosti.
Poteza je bila še posebej opazna zaradi spremembe glede na prejšnjo slovensko politiko. Februarja letos je Slovenija še uradno poudarjala, da širitev izraelskih naselbin krši mednarodno pravo. Prav tako je izpostavila, da Izrael nima suverenosti nad zasedenim palestinskim ozemljem. Odločitev aktualne vlade je kritizirala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila potrebo po enotnem evropskem odzivu in spoštovanju mednarodnega prava.
Bled kot prostor za Zahodni Balkan
Drugačen obraz slovenske zunanje politike je pokazal letošnji Blejski strateški forum.
Zunanji minister Tone Kajzer je na Bledu gostil delovni zajtrk z ministri in odposlanci za Zahodni Balkan, širitev Evropske unije in prihodnost regije pa sta bili med osrednjimi temami dvodnevnega srečanja. Forum je letos združil okoli 2.000 udeležencev in 33 razprav. Slovenija že tradicionalno poskuša ohraniti vlogo povezovalke med EU in državami Zahodnega Balkana. Letošnji forum je pokazal, da tudi nova vlada širitve Unije in regionalnega sodelovanja ne namerava umakniti z zunanjepolitičnega dnevnega reda.
Kajzer je ob zaključku poudaril, da slovenska zunanja politika ostaja zasidrana v vrednotah, vendar mora hkrati izhajati iz realističnega razumevanja spreminjajočega se mednarodnega okolja.
Po skoraj treh letih brez nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko
Pomemben regionalni premik se je zgodil tudi na slovenskih mejah.
Vlada je 11. junija odločila, da začasnega notranjega nadzora na schengenskih mejah s Hrvaško in Madžarsko ne bo več izvajala. Policisti so se z mejnih prehodov umaknili ob polnoči, nadzor pa so nadomestili naključni pregledi na podlagi analiz tveganja in drugi izravnalni ukrepi. Slovenija je začasni nadzor uvedla oktobra 2023 zaradi varnostnih tveganj. Še maja letos je prejšnja vlada načrtovala njegovo podaljšanje do decembra 2026, nova vlada pa je po prevzemu oblasti odločitev spremenila.
Notranji minister Franci Matoz je odločitev utemeljil z argumentom, da bo usmerjeno policijsko delo učinkovitejše od stalnega nadzora na mejnih prehodih, hkrati pa naj bi odprava kontrol olajšala promet ljudi in blaga.
Slovenija išče novo zunanjepolitično ravnotežje
Tri poteze kažejo, da se slovenska zunanja politika po menjavi oblasti spreminja, vendar ne v vseh segmentih enako. Pri Zahodnem Balkanu Slovenija nadaljuje dolgoletno politiko podpore evropski integraciji regije. Pri notranjih schengenskih mejah se je odločila za večjo odprtost in drugačne varnostne ukrepe.
Največji prelom pa je trenutno mogoče zaznati pri odnosu do Izraela.
Še leta 2025 je Slovenija prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael oziroma iz njega ter sodila med glasnejše evropske kritike izraelske politike. Le leto pozneje je slovenska vlada preprečila skupno izjavo EU o izraelskih naselbinah.
Prav zato razprava presega eno samo evropsko izjavo. Vprašanje je, kakšno vlogo želi Slovenija igrati znotraj EU: državo, ki poskuša oblikovati skupna evropska stališča, ali državo, ki bo ob posameznih vprašanjih vse pogosteje uveljavljala lastno zunanjepolitično smer.
