V Avstriji je ob začetku novega šolskega leta danes stopila v veljavo prepoved nošenja islamskih naglavnih rut za dekleta, mlajša od 14 let. Zakon velja za vse javne in zasebne izobraževalne ustanove po vsej državi. Za kršitve so predvidene globe do 800 evrov. Medtem ko vlada prepoved zagovarja kot zaščito deklic, pa kritiki opozarjajo na resne pomisleke glede omejevanja verske svobode, diskriminacije in možnih protiustavnih posledic.
Problematika omejevanja verskega izražanja
1. Omejevanje verske svobode
Islamska verska skupnost v Avstriji (IGGÖ) je odločno nasprotovala zakonu, saj meni, da “neupravičeno omejuje temeljno pravico do verske svobode in predstavlja nesorazmeren ukrep za muslimanska dekleta”. Kot so poudarili, prepoved “izpostavlja določeno versko prakso in tvega, da bodo iz nje izključeni prav tisti otroci, za katere trdi, da jih podpira”.
2. Diskriminacija in ciljanje samo muslimank
Kritiki opozarjajo, da je zakon diskriminatoren, ker zadeva samo islamsko naglavno ruto. Organizacije za človekove pravice in pravniki opozarjajo, da bi se z njegovo uveljavitvijo lahko poglobile delitve v družbi, okrepili stereotipi o muslimanih in podžgala islamofobija. IGGÖ je izrazila zaskrbljenost nad “zaskrbljujočim trendom” po Evropi, “kjer se kompleksni družbeni izzivi reducirajo na simbolne ukrepe, usmerjene proti manjšinskim skupinam”.
3. Protiustavnost in zgodovinski precedens
Avstrijsko ustavno sodišče je leta 2020 razveljavilo prejšnjo prepoved nošenja naglavnih rut za otroke, mlajše od 10 let, ker je bila diskriminatorna in v nasprotju z versko nevtralnostjo države. Takrat je sodišče poudarilo, da mora biti za odstop od tega načela podana posebna utemeljitev. Kot je dejala ministrica za šolstvo, glede morebitne razveljavitve novega zakona “nikoli ne moreš biti popolnoma prepričan”. IGGÖ je napovedala podporo pravnim izzivom družin, ki menijo, da so bile njihove temeljne pravice kršene.
4. Slogan “Znak zatiranja” kot sporna utemeljitev
Ministrica za integracijo Claudia Bauer je naglavno ruto označila za “znak zatiranja in sredstvo za nadzor deklet že od zgodnjega otroštva”. Kritiki temu nasprotujejo, saj trdijo, da večina mladih deklet naglavne rute nosi kot del kulturnih običajev, družinske tradicije ali na podlagi osebne odločitve.
5. Dodatna obremenitev učiteljev
Zeleni so opozorili, da zakon “ustvarja nove konflikte in jih prelaga na učitelje”, ki so “že tako pod ogromnim pritiskom”. Učitelji naj bi poleg vseh drugih dolžnosti dobili tudi “vlogo policistov” pri izvajanju prepovedi.
6. Politični kontekst in družbena klima
Zakon so sprejeli v času naraščajoče nenaklonjenosti do priseljencev, zlasti do muslimanov, v Avstriji. Podprla ga je tudi skrajno desna Svobodna stranka (FPÖ), ki meni, da prepoved ne gre dovolj daleč, in poziva k splošni prepovedi naglavnih rut in obraznih pokrival v šolah. Avstrijski kancler Christian Stocker je nedavno pozval k ustavni prepovedi “političnega islama”.
