Pred nekaj leti smo si želeli predvsem ene stvari in sicer, da se znebimo vega, kar je bilo počasno, veliko in nepraktično. Glasbo smo prenesli na telefone, fotoaparate zamenjali s pametnimi telefoni, kasete in CD-je pospravili v škatle, stare telefone pa skoraj brez premisleka zamenjali za pametne naprave. Danes pa se dogaja, da mladi kupujejo gramofone, na zabave nosijo digitalne fotoaparate iz prvega desetletja tega stoletja, Polaroidi so spet del družabnih dogodkov, tudi CD-ji in kasete pa dobivajo nove oboževalce. Tehnologija, ki smo jo nekoč razumeli kot zastarelo, je postala zanimiva. Pri tem ne gre samo za nostalgijo.
Vinil ni več samo stvar zbirateljev
Najbolj očiten primer retro preporoda so vinilne plošče, katerih priljubljenost se je v zadnjih letih močno povečala. Podatki Mednarodne zveze fonografske industrije kažejo nadaljnjo rast vinila. Prihodki od vinila so se leta 2025 povečali za 13,7 odstotka, kar je bila že devetnajsta zaporedna rast tega formata. Globalni prihodki glasbene industrije so istega leta dosegli 31,7 milijarde dolarjev, pri čemer je pretakanje glasbe še vedno daleč najpomembnejši del trga.
Vinil torej ni nadomestil Spotifyja, prav tako CD-ji niso uničili pretočnih platform. Ljudje preprosto uporabljajo več različnih načinov poslušanja. Nihče se množično ne odpoveduje sodobni tehnologiji, temveč se stare oblike vračajo kot dodatek.
Če glasbo lahko poslušamo takoj, zakaj bi potrebovali ploščo? Odgovor je deloma v ritualu. Izbereš album, vzameš ploščo iz ovitka, jo položiš na gramofon, spustiš iglo in počakaš. Celoten postopek zahteva nekaj sekund več, vendar je prav ta počasnost danes lahko prednost. Pri pretočni glasbi lahko pesem zamenjamo v trenutku, album pa poslušamo brez kakršnegakoli fizičnega predmeta. Plošča ustvari občutek, da nekaj dejansko imamo. Ob poslušanju lahko gledamo naslovnico, preberemo podatke na ovitku in ploščo pospravimo na polico. Glasba tako postane tudi predmet.
Polaroid se vrača v svet telefonov
Še bolj nenavadna je vrnitev instantne fotografije. Pametni telefon omogoča skoraj neskončno število fotografij, ki jih lahko takoj pregledamo, uredimo in objavimo. Polaroid naredi skoraj nasprotno: fotografija postane fizičen predmet, ki ne ostane samo v galeriji telefona, temveč ga lahko položimo na mizo ali pripnemo na steno.
Podjetje Polaroid je v zadnjih letih predstavilo več novih instantnih kamer. Leta 2025 je predstavilo tretjo generacijo modelov Now in Now+, leta 2026 pa še novi Polaroid Go Generation 3, ki ga je opisalo kot majhno analogno kamero za vsakdanje trenutke. Če bi bil interes za instantno fotografijo samo kratkotrajna modna muha, bi bilo takšne nove izdelke težje razložiti.
Pri Polaroidu je zanimiv tudi element nepopolnosti. Fotografija ni nujno popolnoma ostra, svetloba ni vedno idealna, kompozicija pa je lahko nekoliko čudna. Prav to je del privlačnosti. Na telefonu lahko fotografijo izbrišemo, jo uredimo s filtri ali posnamemo še dvajset podobnih različic. Pri instantni fotografiji je trenutek bolj dokončen, kar lahko deluje skoraj osvobajajoče. Ni treba iskati popolnega kadra, saj fotografija lahko preprosto ostane takšna, kot je nastala.
Polaroid ta trend povezuje z željo mladih po bolj otipljivih izkušnjah. Podjetje navaja, da se mlajše generacije obračajo k bolj premišljenim analognim izkušnjam.
Vrnili so se tudi digitalni fotoaparati
Retro trend se tukaj ne konča. Veliko mladih posega po majhnih digitalnih fotoaparatih, pogosto po starih modelih iz začetka 2000-ih. Digitalni fotoaparat je bil nekoč korak naprej od analogne fotografije, danes pa je lahko retro predmet.
Takšni fotoaparati pogosto ustvarijo fotografije z izrazitim bliskom, drugačnimi barvami in nekoliko nepredvidljivim rezultatom. Prav ta videz je postal del estetike družbenih omrežij. V nekaterih spletnih skupnostih je zanimanje za takšne fotoaparate zelo veliko, mladi pa jih uporabljajo predvsem za druženja, potovanja in zabave.
Kaj pa druge oblike medijev?
Čeprav vinil najbolj izstopa, se vračajo tudi drugi fizični formati. Kasete so ponovno zanimive med zbiratelji in ljubitelji retro estetike, tudi CD-ji pa dobivajo novo pozornost. Ameriško združenje glasbene industrije RIAA je leta 2025 poročalo o nadaljevanju močne rasti vinila, ki je predstavljal več kot tri četrtine prihodkov fizične glasbe v ZDA.
Tudi CD so v porastu, saj so bistveno je cenejši od številnih vinilnih izdaj. Obenem omogočajo nekaj, česar streaming ne omogoča na enak način – album dejansko postane del osebne zbirke. V času naročnin je občutek lastništva postal precej drugačen. Ko poslušamo album prek pretočne platforme, imamo dostop do njega, ne posedujemo pa nujno fizičnega nosilca. To razliko mlajše generacije očitno ponovno odkrivajo.
Ni samo nostalgija
Najlažje bi bilo reči, da gre za nostalgijo, vendar je pri generaciji Z razlaga nekoliko bolj zapletena. Mnogi mladi niso odraščali z vinilom ali kasetami, nekateri teh naprav v otroštvu sploh niso uporabljali. Težko je pogrešati nekaj, česar nisi nikoli imel.
Zato gre pogosto za novo obliko nostalgije. Mladim je zanimiva podoba preteklosti, ki so jo spoznali prek interneta. Retro tehnologija postane estetska izbira in način izražanja osebnosti, hkrati pa omogoča nekaj, česar sodobne naprave pogosto nimajo – omejitve.
Današnji telefon zna skoraj vse: fotografira, snema video, predvaja glasbo, omogoča plačevanje in nas povezuje z družbenimi omrežji. Prav zato lahko postane naporen. Stara naprava ima pogosto eno samo nalogo. MP3-predvajalnik predvaja glasbo, fotoaparat fotografira, gramofon predvaja plošče, CD-predvajalnik pa CD-je. Takšna omejenost je lahko prijetna, saj človeku ni treba preverjati obvestil, odpirati družbenih omrežij ali odgovarjati na elektronsko pošto. Naprava preprosto opravi svojo nalogo.
Retro tehnologija kot majhen upor
V zadnjih letih se vse pogosteje govori o digitalni utrujenosti. Telefon nas spremlja skoraj povsod, na njem imamo delo, zabavo, komunikacijo in informacije. Zato ni presenetljivo, da nekateri iščejo drugačen način uporabe tehnologije.
Polaroid je svoj trend leta 2025 celo opisal kot odziv na digitalno preobremenjenost in svojo kampanjo povezal z idejo bolj analognega življenja. Podoben pojav vidimo tudi pri drugih napravah. Retro telefon nima desetih aplikacij, gramofon nima algoritma priporočil, kaseta pa ne more samodejno predvajati naslednjih sto pesmi.
Na prvi pogled je pri retro tehnologiji nekaj precej paradoksalnega. Ljudje kupujejo analogne izdelke, nato pa njihove fotografije objavijo na Instagramu ali TikToku. Retro naprava tako postane del digitalnega sveta, vendar to ni nujno protislovje. Mladi očitno ne želijo popolnoma zapustiti digitalnega sveta, temveč želijo vanj vnesti nekaj bolj fizičnega in osebnega. Polaroidna fotografija lahko postane objava, vinil del videa, stari fotoaparat pa modni dodatek. Analogno in digitalno se zato ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.
Prihodnost bo morda manj digitalna, kot si mislimo
Težko je napovedati, kako dolgo bo trajal retro trend, vendar vinil očitno ni kratkotrajna izjema. Njegovi prihodki so globalno rasli že devetnajsto leto zapored, proizvajalci instantnih kamer pa še naprej razvijajo nove modele. To pomeni, da trg za analogne izdelke še zdaleč ni izginil.
Morda prihodnost tehnologije zato ne bo popolnoma digitalna, temveč hkrati zelo moderna in zelo nostalgična. Na telefonu bomo imeli umetno inteligenco in nešteto aplikacij, na polici pa gramofon in škatlo starih fotografij.
Retro tehnologija se morda ne vrača zato, ker bi bila boljša. Vrača se zato, ker nam daje nekaj, česar sodobna tehnologija ne more vedno ponuditi: občutek, da smo za trenutek zares prisotni. Ko imamo vse na voljo takoj, postane nekaj počasnega bolj zanimivo. Ko lahko posnamemo tisoč fotografij, postane ena fizična fotografija dragocenejša. Ko lahko poslušamo milijone pesmi, postane celoten album na plošči spet dogodek.
