Uveljavitev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije bi lahko po opozorilih Fiskalnega sveta trajneje poslabšala javnofinančni položaj. Ukrepi bi sicer verjetno spodbudili višjo gospodarsko rast, a njeni povratni učinki na javne finance tudi po desetih letih ne bi nadomestili ocenjenega neposrednega poslabšanja salda v celoti, so zapisali v današnji analizi, objavljeni na svoji spletni strani.
Fiskalni svet ocenjuje, da bi samo v prihodnjem letu uveljavitev zakona javnofinančni primanjkljaj povečala za okoli 1,2 milijarde evrov oz. okoli 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda. Največ bi k temu prispevali uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov (264 milijonov evrov) in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela po izpolnitvi upokojitvenih pogojev (257 milijonov evrov).
Kapica in polna pokojnina med glavnimi dejavniki
Ta dva ukrepa sta tudi glavna dejavnika višje ocene Fiskalnega sveta v primerjavi z oceno predlagateljev, so pojasnili in dodali, da ocena skupnega zneska ne predstavlja trajnega letnega stroška, saj vključuje tudi začasne ukrepe.
Če bi uvedba kapice na plačilo socialnih prispevkov za bruto dohodke nad 7500 evrov začela veljati letos, Fiskalni svet ocenjuje, da bi bilo do ukrepa upravičenih nekaj manj kot 13.000 zavezancev. Ker je prag razvojne kapice določen nominalno pri 7500 evrov bruto, bi se njegov večkratnik povprečne plače ob rasti plač postopoma zniževal. Ob napovedani povprečni bruto plači 2895 evrov v letu 2027 bi prag znašal približno 2,6-kratnik povprečne plače. Po simulaciji bi se tako število upravičencev povišalo na skoraj 22.000.
Negotovost pri pokojninskem ukrepu
Ocena javnofinančnega učinka prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti po izpolnitvi pogojev je medtem po izračunih Fiskalnega sveta skoraj povsem enaka oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Dejanski javnofinančni učinek pa bo, kot so dodali, odvisen predvsem od števila oseb, ki bodo po izpolnitvi pogojev za upokojitev nadaljevale delo, in od njihove razporeditve med javni in zasebni sektor.
Zakon določa, da ob izpolnitvi pogojev za pridobitev starostne pokojnine pogodba o zaposlitvi avtomatsko preneha veljati, kar dodatno otežuje oceno javnofinančnega učinka, so zapisali.
Javni dolg bi bil čez deset let višji za osem odstotnih točk BDP
Povišana gospodarska aktivnost, ki izhaja iz ukrepov interventnega zakona, bi po izračunih Fiskalnega sveta v povprečju prispevala k nadomestitvi okoli četrtine neposrednega poslabšanja salda kratkoročno in okoli polovice dolgoročno oz. v obdobju desetih let.
“Javni dolg bi bil tako čez 10 let v povprečju za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot v scenariju brez ukrepov zakona,” so zapisali v oceni.
Simulacije kažejo vztrajanje negativnega vpliva
Fiskalni svet je sicer opravil več simulacij učinkov zakona na javne finance, v nekaterih je dolgoročno povečanje primanjkljaja manjše. To pa ni zgolj posledica ugodnih povratnih učinkov gospodarske aktivnosti, ampak tudi dodatnega prilagajanja fiskalne politike, so izpostavili. Slednje med drugim vključuje modelsko pogojeno zmanjševanje izdatkov, kar lahko omeji pozitivne učinke začetnih fiskalnih spodbud na gospodarsko aktivnost. Simulacija brez dodatnega prilagajanja fiskalne politike pa kaže vztrajanje visokega negativnega vpliva na javnofinančni saldo.
Ocene velikosti učinkov so po pojasnilih Fiskalnega sveta izpostavljene negotovostim in se med uporabljenimi pristopi razlikujejo.
“Ugotovitev, da povratni učinki neposrednega poslabšanja salda ne nadomestijo v celoti, pa je skupna vsem opravljenim simulacijam,” so izpostavili. Statična ocena zaradi nerazpoložljivosti individualnih podatkov sicer temelji na javno dostopnih virih in številnih predpostavkah, so dodali.
