Irski regulatorji so ameriškega tehnološkega velikana Google kaznovali s 403 milijoni evrov kazni zaradi kršitve v zvezi s podatki o lokaciji uporabnikov. Poleg plačila kazni mora Google obenem v šestih mesecih uskladiti svojo obdelavo podatkov z evropsko zakonodajo. Odločitev sledi vrstam pritožb potrošniških organizacij, tudi ZPS.
Tehnološki velikan kršil evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov
Tehnološki velikan je v obdobju od maja 2018 do februarja 2020 kršil evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR) “v zvezi z zakonitostjo in poštenostjo obdelave podatkov o lokaciji v okviru dejavnosti na spletu in v aplikacijah ter zgodovine lokacij”, je v izjavi navedla irska komisija za varstvo podatkov DPC. Slednja je pristojna za izvajanje pravil EU na tem področju, saj je sedež evropske podružnice Googla v Dublinu.
Ugotovitve komisije sledijo začetku preiskave februarja 2020, poroča AFP. Namestnik komisarja DPC Graham Doyle je pojasnil, da posamezniki “zaradi Googlovih pomanjkljivosti” morda niso vedeli, da se njihova lokacija uporablja na primer za potrebe oglaševanja ali za sklepanje o njihovih interesih.
V roku pol leta mora uskladi svojo obdelavo podatkov z zakonodajo EU
Poleg globe je regulator Googlu naložil tudi, da naj v roku pol leta uskladi svojo obdelavo podatkov z zakonodajo EU, poroča AFP. Pri Googlu so v odzivu poudarili, da se zadeva nanaša na pretekle politike, ki so bile od takrat posodobljene. “Od leta 2019 naprej smo znatno izboljšali naše postopke in uvedli zanesljiva orodja, ki poenostavljajo upravljanje podatkov o lokaciji,” je po poročanju AFP navedlo podjetje.
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so ocenili, da gre za pomembno odločitev, ki je sledila pritožbam več evropskih organizacij za varstvo potrošnikov. Kot so spomnili, je novembra 2018 osem potrošniških organizacij pod okriljem Evropske potrošniške organizacije (BEUC), med njimi tudi ZPS, vložilo pritožbe zaradi načina, kako je Google sledil lokacijam uporabnikov.
Na zvezi potrošnikov so sledenje podatkom o geolokaciji označili za eno najbolj vsiljivih oblik komercialnega nadzor. Ti podatki razkrivajo raznovrstne občutljive osebne podatke, kot so verska prepričanja, zdravstveno stanje, politična prepričanja ali spolna usmerjenost.
Čas dela v korist podjetja
Pri BEUC so pozdravili odločitev DPC, a obenem opozorili, da je bil čas, potreben za sprejetje te odločitve, nesorazmeren z resnostjo kršitve. Vodja pravne službe na ZPS Petra Lovišček je ob tem poudarila, da pri takšnih kršitvah čas dela v korist podjetja, ki lahko vrednost zbranih podatkov izkoristi že dolgo pred odločitvijo nadzornega organa. Potrošnik medtem sploh ne ve, kaj vse je podjetje izvedelo o njem in kako je to uporabilo. “Globa lahko kaznuje preteklo ravnanje, ne more pa izničiti že izvršenih posegov v zasebnost,” je poudarila Lovišček.
STA
