Duševno zdravje mladih postaja eno osrednjih zdravstvenih vprašanj v Sloveniji. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) rišejo zaskrbljujočo sliko: več kot petina mladostnikov ima povečano verjetnost depresije, skoraj sedem odstotkov jih doživlja visoko stopnjo anksioznih simptomov, več kot tretjina pa redno občuti vsaj dva psihosomatska simptoma, kot so nervoza, nespečnost in razdražljivost.
Stiske se s starostjo povečujejo
Raziskava HBSC 2022 kaže, da so težave pogostejše pri starejših mladostnikih, starih 15 in 17 let. Približno vsak šesti mladostnik je v zadnjem letu izkusil osamljenost, ki je pogostejša pri dekletih. Mladostništvo je obdobje številnih sprememb – šolskih obveznosti, pritiskov okolice, odnosov z vrstniki in oblikovanja identitete. Mladi sami kot največji vir stresa pogosto navajajo šolo in medosebne odnose.
Ni samo slaba volja
Depresija in anksioznost pri mladih nista le trenutna slaba volja. Kažeta se lahko kot dolgotrajne spremembe vedenja, umikanje, težave s spanjem, izguba interesa in telesni simptomi. Pomembno je ločiti občasen stres od težav, ki trajajo dlje in ovirajo vsakdanje življenje.
Digitalni svet kot novo tveganje
Ministrstvo za zdravje opozarja, da so nekemične zasvojenosti, povezane z digitalnimi napravami, vse pomembnejše javnozdravstveno tveganje. Pretirana uporaba družbenih omrežij in videoiger je lahko povezana s slabšim spanjem, manj gibanja, slabšo koncentracijo ter duševnimi stiskami. A družbena omrežja niso nujno vzrok – duševno zdravje je rezultat prepleta individualnih, družinskih, družbenih in kulturnih dejavnikov.
Večina mladih svoje zdravje ocenjuje kot dobro
Kljub zaskrbljujočim podatkom raziskava EHIS 2025 kaže, da 91,3 odstotka prebivalcev Slovenije, starih od 15 do 24 let, svoje splošno zdravje ocenjuje kot dobro ali zelo dobro – to je najvišji delež med vsemi starostnimi skupinami. Zato je pomembno, da mladih ne predstavljamo kot »bolno generacijo«. Večina jih živi zdravo, a velik delež se sooča s simptomi, ki lahko pomembno vplivajo na njihovo življenje.
Bolezen ali družbeni problem?
Vprašanje o »najpogostejši bolezni mladih« nima preprostega odgovora. Med najpomembnejšimi težavami so depresivni in anksiozni simptomi, osamljenost, stres in motnje spanja. A ključno spoznanje je, da zdravje mladih ni samo medicinsko vprašanje. Nanj vplivajo šola, družina, odnosi, socialno in digitalno okolje ter širše življenjske razmere. Ko več kot tretjina mladostnikov redno doživlja psihosomatske simptome, vprašanje ni le, katera diagnoza je najpogostejša, temveč kaj v njihovem okolju ustvarja pogoje za tako razširjene duševne stiske – in ali jih družba prepoznava dovolj zgodaj.
