Francoske oblasti so nedavno potrdile prvi znani primer okužbe človeka z virusom shamonda-like (SHAV), ki prizadene predvsem govedo in se prenaša s krvosesnimi mušicami. Okužbo so odkrili pri močno imunsko oslabljeni osebi, ki se je zdravila v Lyonu in je v začetku oktobra umrla. Ali je virus povzročil njeno smrt oziroma k njej prispeval, še preiskujejo. Pristojni poudarjajo, da po doslej zbranih podatkih virus ne predstavlja pomembnega tveganja za širšo populacijo. O okužbah so poročali tudi v Sloveniji, kjer so ga do 22. oktobra potrdili v treh rejah goveda.
Doslej ni bilo znano, da se lahko ta virus pojavi pri ljudeh
Kot poroča Euronews, je primer v Franciji pomemben predvsem zato, ker je to prva dokumentirana zaznava virusa pri človeku. Doslej namreč ni bilo znano, da bi se virus shamonda lahko pojavil tudi pri ljudeh.
Francosko ministrstvo za kmetijstvo je pojasnilo, da je šlo za bolnika s hudo oslabljenim imunskim sistemom, ki se je zaradi resne bolezni zdravil v bolnišničnem centru Hospices Civils de Lyon. Pred smrtjo so se pri njem pojavili tudi nevrološki zapleti.
»Glede na dosedanje preiskave so bili možganski zapleti, ki so se pri imunsko oslabljenem bolniku pojavili pred smrtjo, zelo verjetno povezani z okužbo z virusom Shamonda,« so sporočili z ministrstva. Ob tem so poudarili: »Na podlagi trenutnega poznavanja virusa za širšo javnost doslej ni bilo ugotovljenega nikakršnega zdravstvenega tveganja.«
Kako se je okužil bolnik, še ni znano
Natančen način okužbe ostaja nepojasnjen. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) še niso ugotovili niti tega, katera vrsta mušice bi lahko prenesla virus na bolnika. Najverjetnejša možnost je pik krvosesne mušice iz rodu Culicoides, ki virus prenaša med živalmi.
V sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in ECDC potekajo dodatne klinične, laboratorijske in epidemiološke preiskave. Raziskovalci želijo ugotoviti, kako je prišlo do okužbe ter ali je virus povzročil smrt bolnika oziroma k njej prispeval.
Prvi primer okužbe človeka še ne pomeni, da se virus redno prenaša na ljudi ali da se lahko širi med njimi. Za zdaj ni podatkov, ki bi kazali na prenos okužbe s človeka na človeka. Ker gre za prvi dokumentirani primer, pa znanstveniki še ne morejo zanesljivo oceniti vseh morebitnih tveganj.
Virus se širi tudi po Sloveniji
Virus shamonda-like so v Evropi začeli odkrivati poleti 2026. Pred tem so okužbe s sorodnim virusom že več desetletij poznali predvsem v Afriki, primere pa so zaznali tudi na Japonskem. Virus spada v skupino ortobunvirusov Simbu, prenašajo pa ga krvosesne mušice.
V Evropi so ga letos potrdili v več državah, med drugim v Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, Belgiji in na Nizozemskem. Najpogosteje so okužbe zaznali pri govedu, ki velja za glavnega gostitelja med doslej prizadetimi živalskimi vrstami. V Franciji so poročali tudi o posameznih primerih pri ovcah, kozah in konjih.
V Sloveniji so prvi primer virusa shamonda-like pri govedu potrdili v začetku oktobra. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so do 22. oktobra okužbo laboratorijsko potrdili v treh rejah na območju občin Žalec, Cerklje na Gorenjskem in Gornja Radgona. Okužbo so ugotovili na podlagi kliničnih znakov in laboratorijskih preiskav.
UVHVVR spremlja virus in bolezni
Po podatkih uprave so bile v teh treh obratih skupaj 549 živali. V štirih drugih rejah so bili rezultati preiskav negativni, za devet obratov pa so laboratorijske preiskave še potekale. Do takrat ni bilo podatkov, da bi katera od okuženih živali v Sloveniji poginila zaradi virusa.
Pristojne službe poudarjajo, da ima Slovenija vzpostavljeno laboratorijsko diagnostiko za odkrivanje virusa in sistem spremljanja prisotnosti krvosesnih mušic. UVHVVR namerava dodatno razširiti preiskave vzorcev živali v okviru obstoječih programov spremljanja bolezni.
Kateri znaki se pojavijo pri okuženih živalih?
Pri govedu lahko okužba povzroči povišano telesno temperaturo, drisko, splošno prizadetost, zmanjšano ješčnost in manjšo mlečnost. Posebno pozornost je treba nameniti tudi brejim živalim, saj lahko bolezen spremljajo reprodukcijske motnje, vključno s splavi.
Ker so simptomi podobni znakom bolezni modrikastega jezika, je lahko okužbi sprva težko določiti pravi vzrok brez laboratorijske potrditve. Obe bolezni namreč prenašajo predvsem krvosesne mušice iz rodu Culicoides.
Po podatkih avstrijske Agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) bi lahko bili dovzetni tudi drugi prežvekovalci, konji in alpake, vendar podatki o občutljivosti posameznih živalskih vrst še niso popolni.
Cepiva ni, pomembno je preventivno ravnanje
Za virus shamonda-like trenutno ni na voljo cepiva, zdravljenje obolelih živali pa je usmerjeno predvsem v lajšanje simptomov. Ker zanj niso predpisani posebni upravno-administrativni ukrepi, pristojni poudarjajo pomen preventivnega ravnanja.
Rejcem svetujejo dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov, zmanjševanje izpostavljenosti živali krvosesnim mušicam ter pozorno spremljanje njihovega zdravstvenega stanja. Ob pojavu neobičajnih kliničnih znakov naj se obrnejo na svojega veterinarja.
Ali virus predstavlja nevarnost za ljudi in potrošnike?
Po doslej razpoložljivih podatkih virus shamonda-like ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi. Vendar bo za zanesljivejšo oceno njegovega morebitnega prenosa z živali na človeka potrebnih še več raziskav, zlasti po prvem potrjenem primeru okužbe pri človeku v Franciji.
Pristojni za zdaj nimajo dokazov, da bi se virus na ljudi prenašal z uživanjem hrane. Meso, mleko in proizvodi okuženih živali po trenutno dostopnih ocenah ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnikov.
Kljub temu Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ogroženim skupinam, predvsem osebam z motnjami imunosti in nosečnicam, še naprej odsvetuje uživanje surovega oziroma nepasteriziranega mleka. Opozorilo je povezano z drugimi znanimi zdravstvenimi tveganji, ki jih prinaša uživanje toplotno neobdelanega mleka, in ne z dokazano povezavo med uživanjem mleka ter okužbo z virusom shamonda-like.
