Vsakodnevna pot na delo se lahko zdi zgolj nujen del delovnika, vendar se njen vpliv ne konča, ko ugasnemo motor. Dolge vožnje jemljejo čas za družino, prijatelje, počitek in hobije, hkrati pa lahko povečujejo stres ter utrujenost. Ko se zaradi zastojev domov vračamo pozneje, se lahko hitro zgodi, da nam za vse drugo ostane le še nekaj večernih ur.
Pot na delo, ki se spremeni v izgubljen prosti čas
Po podatkih evropske raziskave o delovnih razmerah, ki jih navaja AMZS, je približno 12 odstotkov Slovencev za pot na delo in domov porabilo več kot eno uro. Skoraj tretjini je pot vzela od pol ure do ene ure, nekaj več kot polovici pa manj časa. Podatki so iz leta 2015, vendar kažejo, kako pomemben del vsakdanjika je lahko potovanje na delo.
Čas, ki ga preživimo v avtomobilu, je čas, ki ga ne moremo nameniti drugim dejavnostim. Starši, ki se domov vračajo pozno, lahko zamudijo skupno večerjo, pomoč otrokom pri šolskih obveznostih ali večerni pogovor. Tudi partnerski odnos lahko občuti posledice, če je skupnega časa vedno manj, vsakdan pa se vrti okoli službe, vožnje in gospodinjskih opravil.
Dolga pot na delo lahko poseže tudi v čas za prijatelje, šport in druge dejavnosti, ki nam pomagajo ohranjati ravnovesje. Prosti čas se tako ne zmanjša le po količini, temveč lahko postane tudi manj kakovosten, saj ga pogosto preživljamo izčrpani.
Stres na cesti se lahko prenese tudi domov
AMZS opozarja, da dolga vožnja ni zgolj vprašanje časa in stroškov, temveč lahko vpliva tudi na počutje in zdravje. Med najpogostejšimi obremenitvami so nepredvidljivi zastoji, zapore, nevarno vedenje drugih voznikov in občutek, da nimamo nadzora nad dogajanjem.
Prim. doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., je za AMZS pojasnila, da se pri ljudeh, ki se vsakodnevno vozijo na delo, pojavljajo težave, povezane s stresom. Med njimi so zvišan krvni tlak, želodčne težave, bolečine v vratni hrbtenici, napetostni glavoboli, nespečnost in tesnoba.
Če smo po naporni vožnji že ob prihodu domov razdraženi ali utrujeni, lahko to vpliva tudi na naše odnose. Manj potrpežljivosti, energije in zbranosti lahko pomeni, da se težje posvetimo otrokom ali partnerju. Vožnja tako ne vzame le časa, ampak lahko zmanjša tudi našo sposobnost, da preostanek dneva preživimo sproščeno.
Telo potrebuje gibanje, ne le sedenja
Med vožnjo večinoma sedimo, pogosto v enakem položaju in brez možnosti rednega razgibavanja. AMZS opozarja, da lahko dolgotrajno sedenje in tresljaji obremenjujejo hrbtenico, še posebej kadar drža med vožnjo postopoma popušča.
Dolge poti lahko vplivajo tudi na prehranjevalne navade. Ko domov pridemo lačni in utrujeni, je pogosto lažje poseči po hitri hrani kot pripraviti uravnotežen obrok. Manj časa ostane tudi za telesno dejavnost, ki bi lahko pomagala zmanjševati stres in izboljšati počutje.
Kako si lahko povrnemo nekaj časa in miru?
Če se dolgi vožnji ne moremo izogniti, lahko njen vpliv vsaj nekoliko omilimo. AMZS svetuje, da si za pot vzamemo dovolj časa in spremljamo prometne informacije, saj lahko s tem zmanjšamo stres zaradi nepredvidenih zastojev. Kadar je mogoče, je smiselno razmisliti tudi o skupinski vožnji.
Pomagajo lahko še preprosti prijemi: vnaprej pripravljeni zdravi prigrizki in voda, redno razgibavanje med postanki ter umirjeno dihanje. Če se vozimo z družinskimi člani, je lahko pot tudi priložnost za pogovor. Če smo sami, pa jo lahko izkoristimo za poslušanje glasbe ali kot prehod med službenimi in domačimi obveznostmi.
Pomembno je tudi, da prostega časa ne zapolnimo takoj z novimi nalogami. Tudi kratek sprehod, skupna večerja ali nekaj minut pogovora z bližnjimi lahko pomagajo, da dan ne ostane zgolj zaporedje obveznosti. Dolga vožnja na delo namreč ne vpliva samo na to, kdaj pridemo domov, temveč tudi na to, koliko energije imamo za življenje, ki nas tam čaka.
