Skoraj tretjina oz. 32 odstotkov Slovencev ima doma že nameščeno toplotno črpalko, kar je največji delež v EU, kjer je povprečje 17 odstotkov, kaže raziskava Evropske investicijske banke (EIB). Ugotavlja tudi, da Slovenci od energetskega prehoda pričakujejo energetsko avtonomijo, cenovno dostopno energijo in koristi za podnebje.
Kaj pričakujejo Slovenci?
Dve tretjini Slovencev (67 odstotkov) menita, da je energetski prehod za Slovenijo nujen. Na vprašanje, kaj pričakujejo od energetskega prehoda, pri katerem je bilo možnih več odgovorov, jih je 81 odstotkov navedlo zmanjšanje odvisnosti od uvoza nafte in plina, 78 odstotkov jih je navedlo upočasnitev podnebnih sprememb, 77 odstotkov pa stabilnejše ali nižje cene energije, so pokazali rezultati osme raziskave o podnebju, ki jo je za EIB med 23.000 anketiranimi v vseh 27 državah članicah EU izvedla agencija Ipsos bva.
V vseh državah članicah večina ljudi pričakuje, da se bodo zaradi energetskega prehoda upočasnile podnebne spremembe – delež anketiranih s tem mnenjem se giblje od 58 odstotkov v Estoniji do 87 odstotkov na Madžarskem.
Navedene tri pričakovane koristi energetskega prehoda – zmanjšanje odvisnosti od uvoza nafte in plina, upočasnitev podnebnih sprememb in stabilnejše ali nižje cene energije – so se uvrstile blizu skupaj, se je pa po letu 2022 spremenil njihov vrstni red.
Pred štirimi leti je bila upočasnitev podnebnih sprememb največkrat navedena korist v Sloveniji in 18 drugih državah članicah, zmanjšanje uvoza nafte in plina pa v osmih, medtem ko stabilnejših in nižjih cen niso navedli nikjer. Danes zmanjšanje odvisnosti na prvo mesto postavljajo v Sloveniji in 15 drugih državah članicah, cene v osmih, podnebje pa v treh.
“Za Slovence postaja energetski prehod del njihovega vsakdanjega življenja doma, in ravno tu se začenja energetska avtonomija,” je dejal podpredsednik EIB Marek Mora. “Ob vse večjih potrebah po električni energiji so močna omrežja in čista električna energija trdni temelji energetske varnosti, vsak vanje vložen evro pa prinaša koristi za slovensko gospodarstvo,” je dodal.
Slovenci zaradi cen spreminjamo navade
Glede mobilnosti in potovanj je 63 odstotkov Slovencev odgovorilo, da so zaradi naraščajočih cen spremenili način uporabe avtomobila (EU: 60 odstotkov). Pri tem je 23 odstotkov Slovencev zmanjšalo število voženj z avtomobilom za osnovne potrebe, kot so nakupi, obiski zdravnika ali upravni postopki, 26 odstotkov se jih je odpovedalo izletom ali potovanjem za konec tedna, počitnice ali obisk družine in prijateljev, 24 odstotkov jih vozi počasneje, da bi prihranili gorivo (EU: 22 odstotkov), 26 odstotkov pa jih je individualne vožnje z avtomobilom nadomestilo s souporabo avtomobila, javnim prevozom ali kolesom (EU: 22 odstotkov).
Za uresničitev energetskega prehoda bi 91 odstotkov Slovencev dalo prednost nizkoogljični energiji (EU: 87 odstotkov). Pri tem na prvo mesto postavljajo sončno energijo (49 odstotkov), pred jedrsko (32 odstotkov) in vetrno (30 odstotkov).
STA
