Maslo je eno tistih živil, ki jih večina kupuje skoraj samodejno. V trgovini preverimo rok uporabnosti, pogledamo ceno in izdelek položimo v košarico. Toda med posameznimi vrstami masla obstajajo precejšnje razlike: ne le v ceni, temveč tudi v sestavi, vsebnosti mlečne maščobe in tem, kako se izdelek ‘obnaša’ pri kuhanju in peki.
Če želite izbrati kakovostnejše maslo, je zato smiselno nekoliko podrobneje pogledati deklaracijo na embalaži.
Najprej preverite sestavo
Pri klasičnem maslu bi morala biti sestava precej preprosta. Osnovna sestavina je smetana oziroma pasterizirana smetana, pri slanem maslu pa je dodana tudi sol.
Če na embalaži opazite rastlinska olja ali druge dodatke oziroma izraz »mlečni namaz«, ne gre več za klasično maslo. Takšni izdelki so mu lahko po videzu podobni, vendar imajo drugačno sestavo in se lahko drugače ‘obnašajo’ pri kuhanju in peki.
Pomemben podatek je tudi delež mlečne maščobe. Po evropskih pravilih mora maslo vsebovati najmanj 80 odstotkov mlečne maščobe. Na trgovskih policah pa so tudi izdelki z nekoliko višjim deležem, na primer 82 ali 84 odstotkov.
Višji delež mlečne maščobe praviloma pomeni manj vode. To je lahko pomembno predvsem pri peki in kuhanju, saj več vode pomeni več izparevanja in lahko vpliva na končni rezultat.
Kaj se zgodi v ponvi?
Razliko je mogoče opaziti tudi doma. Maslo z večjim deležem vode lahko pri segrevanju sprosti precej tekočine in začne bolj brizgati, preden se začne enakomerno peniti.
Pri segrevanju kakovostnejšega masla se razvije značilna pena, pozneje pa tudi prijeten, nekoliko oreščkast vonj, še posebej ko se mlečne beljakovine začnejo rahlo pražiti.
Tudi tekstura je lahko pomemben pokazatelj. Maslo naj bi bilo kompaktno in enakomerno. Če pri sobni temperaturi izloča tekočino, deluje vodeno ali ima nenavadno zrnato strukturo, je lahko razlog v večji vsebnosti vode oziroma načinu obdelave.
Razlika se pokaže tudi pri peki
Pri uporabi masla v sladicah so razlike lahko še bolj opazne. Maslo z višjim deležem mlečne maščobe lahko prispeva k izrazitejšemu mlečnemu okusu in drugačni teksturi peciva, piškotov ali keksov.
Pri tem pa velja, da cena sama po sebi ni zanesljiv pokazatelj kakovosti. Dražji izdelek ni nujno boljši, prav tako nizka cena še ne pomeni, da je maslo slabo.
Najbolj smiselno je zato pogledati sestavo in delež mlečne maščobe. Preprosta sestava, najmanj 80 odstotkov mlečne maščobe ter čvrsta in enakomerna tekstura so lahko koristni pokazatelji pri izbiri.
