V Abu Dabiju so se začela dvodnevna pogajanja predstavnikov Rusije in Ukrajine ob posredovanju ZDA za končanje vojne. Predstavniki nekaterih evropskih držav, Evropske komisije in Nata so na prizorišču, a se bodo z ukrajinsko stranjo srečali ločeno, poročajo MMC RTV SLO, STA in Reuters.
Prva neposredna pogajanja po februarju
To bodo prva neposredna pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo po februarju oziroma prva po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran. V ospredju naj bi bila povojna varnostna ureditev, humanitarna vprašanja in nadaljnji koraki k miru. Po navedbah ameriške strani bodo pogajanja rezultat pogovorov, ki sta jih v zadnjih tednih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom opravila posebna odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff in Jared Kushner. Dvojica bo vodila ameriško delegacijo na pogovorih.
Kdo vodi delegacije?
Ukrajinsko delegacijo bo vodil vodja obveščevalne službe Rustem Umerov, v njej bo tudi svetovalec Zelenskega Kirilo Budanov. V ruski pogajalski ekipi pod vodstvom Putinovega svetovalca Vladimirja Medinskega pa bodo še diplomat Mihail Galuzin, vodja obveščevalne službe Igor Kostjukov in general Jurij Žigarlovski.
Evropa znova pred vrati
Kremelj vztraja pri tristranskem formatu pogajanj Rusija–Ukrajina–ZDA, tako da bodo evropski predstavniki znova ostali pred zaprtimi vrati. V Moskvi pojasnjujejo, da Evropa še ni predlagala skupnega predstavnika, čeprav bo dialog z njo v naslednji fazi nujen. Zelenski pa je sporočil, da so pred pogovori uskladili stališča z Evropsko unijo. EU je v Abu Dabi poslal predstavnika Evropske komisije in Sveta EU-ja, tam pa bodo tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Francije, Nemčije in Velike Britanije.
Kushner je napovedal, da se bosta z Witkoffom pred pogovori ločeno sešla z evropskimi partnerji. Tudi ukrajinska delegacija bo imela ločene pogovore s predstavniki Evrope. “Putin ne želi Evrope za pogajalsko mizo, mi pa si prizadevamo za njeno vključitev. Nihče ne more odločati o Ukrajini brez Ukrajine, prav tako ne o evropski varnosti brez Evrope,” je dejal Zelenski.
Trump: Vojna se bo končala kmalu
Ukrajina je pred pogajanji pod pritiskom zaradi okrepitve ruskih napadov pred zimo. Po drugi strani nanjo pritiska Trump, ki je kritičen do Zelenskega in je sklenil sporazum o dobavi dizelskega goriva s Putinom. Bela hiša po poročanju portala Axios upa, da bo zaradi tega dogovora ruska stran, ki vztraja pri maksimalističnih zahtevah, bolj pripravljena na kompromise. Trump je obenem prepričan, da je mirovni dogovor na dosegu roke. “Vojna se bo končala kmalu, le zahvaljujoč meni. Ukrajina bo na koncu nekoliko drugačne oblike,” je dejal.
Različne zahteve Kijeva in Moskve
Toda Kijev ne želi prepustiti dela Doneškega bazena, ki ga ruska vojska še ni zavzela. Zahteva zamrznitev frontne črte in šele nato pogajanja o ozemlju. Moskva, nasprotno, pred končnim dogovorom ne sprejema prekinitve ognja, je poročala dopisnica RTV Slovenija iz Moskve Helena Ponudič. Rusija med drugim zahteva ukrajinski umik iz vseh štirih oblasti, ki si jih je Rusija priključila, in odpoved članstvu v Natu.
Kje najverjetneje dopušča popuščanje, je pojasnil raziskovalec Ruske akademije znanosti Konstantin Blohin: “Glede ozemlja zagotovo ne bomo sklepali kompromisov. O vsem drugem, velikosti ukrajinske vojske, varnostnem območju in zahodnih varnostnih jamstvih, pa se lahko pogovarjamo.” Ruski politolog Dmitrij Trenin pa je dejal: “To so posvetovanja, ne pogajanja. Obravnavajo tehnična vprašanja. O ozemljih, notranji ureditvi Ukrajine ter položaju ruskega jezika in kulture ne bodo govorili.”
