Letos se pričakuje prvi padec izpustov, ki nastanejo zaradi uporabe fosilnih goriv, po letu 2020, je sporočil mednarodni konzorcij Global Carbon Project. Skupna vrednost emisij pa naj bi ob upoštevanju izpustov, ki nastanejo ob rabi zemljišč, denimo deforestaciji, kljub temu porasla, podatke povzemajo tuje tiskovne agencije.
Padec za 0,4 odstotka
Kot je razvidno iz letnega poročila Global Carbon Project, objavljenega v znanstveni reviji Earth System Science Data, bodo emisije zaradi uporabe fosilnih goriv, med njimi premoga, nafte in plina, letos predvidoma upadle za 0,4 odstotka na 38,2 milijarde ton. To bo prvi padec po letu 2020, ko je svet paralizirala pandemija covida-19.
K temu naj bi ključno doprineslo 1,9-odstotno zmanjšanje izpustov, povezanih z nafto, kar znanstveniki pripisujejo širjenju obnovljivih virov energije in predvsem vojni v Iranu.
“Ni trajnostna podnebna rešitev”
“Upad emisij CO2 iz fosilnih virov je spodbuden, vendar zmanjšanje, ki je deloma posledica geopolitičnih pretresov, ni trajnostna podnebna rešitev,” je ob tem dejal vodja študije Pierre Friedlingstein z Inštituta za globalne sisteme na Univerzi v Exeterju.
Čeprav se krepijo obnovljivi viri energije in je v uporabi vse več električnih vozil, bo treba, če želimo, da svetovne emisije dosežejo vrhunec in začnejo trajno upadati, zagotoviti dodaten pospešek, je opozoril Friedlingstein.
Ob upoštevanju rabe zemljišč emisije vseeno rastejo
Izpusti, ki se sproščajo ob uporabi fosilnih goriv in so glavni motor podnebnih sprememb, so v preteklem desetletju v povprečju porasli za 0,9 odstotka na leto, lani pa so bili rekordni. Ob upoštevanju emisij, ki nastanejo ob rabi zemljišč, denimo deforestaciji, se bodo sicer te letos skupno vnovič okrepile; z lanskih 42,8 milijarde ton bodo porasle na 43,3 milijarde ton, so izračunali znanstveniki.
Poročilo ob robu podnebne konference COP31
Global Carbon Project združuje več kot 140 raziskovalcev različnih institucij. Poročilo je bilo objavljeno ob robu podnebne konference ZN v Turčiji (COP31).
