Koalicijske stranke SDS, NSi in Demokrati skupaj s stranko Resnica so v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložile predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji. Njen osrednji del je prepoved, da bi bile organizatorji volilnih ali referendumskih kampanj pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele kakršna koli sredstva iz tujine. Poslanec SDS Zvonko Černač je na novinarski konferenci dejal, da želijo z novelo “poenotiti pravila, povečati transparentnost in preprečiti posredno tuje vplivanje na volilni proces”. A prav zaradi časovnega okvira in ciljanosti je predlog sprožil ostre odzive – najglasnejši prihaja iz Inštituta 8. marec, ki ga vodi Nika Kovač in ki meni, da gre za neposreden poskus onemogočanja njegovega delovanja.
Nova pravila: pet let in kakršno koli tuje financiranje
Po predlogu se morajo tako imenovani “tretji” pri sodelovanju v kampanji uradno registrirati kot organizatorji kampanje in zanje veljajo enaka pravila glede financiranja in revizije kot za politične stranke. Ključna omejitev je, da pravne osebe, ki so v zadnjih petih letih prejele “kakršna koli sredstva iz tujine”, ne morejo biti organizatorji volilne ali referendumske kampanje. Černač je na novinarsko vprašanje pojasnil, da omejitev velja za “vsako pravno osebo, ki je v petih letih pred dnem volitev ali referenduma prejela kakršna koli sredstva iz tujine”. Pomembno je, da ta opredelitev vključuje tudi evropska sredstva, kar pomeni, da bi bile slovenske nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva iz evropskih projektov, prav tako lahko izključene iz vloge organizatorja kampanje.
Černač je zanikal, da bi predlog ciljal na določeno organizacijo, in dejal, da izhaja iz priporočil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) glede slovenskega volilnega okvira, ki naj bi zahteval jasnejšo ureditev vloge “tretjih” v kampanjah. Ob tem je poudaril: “Tega, da se nekdo imenuje nevladna organizacija, še ne pomeni, da ima posebne privilegije.”
Janša: “Tuje korporacije neposredno vmešavanje v slovensko ustavno demokracijo”
Nekaj dni pred vložitvijo predloga je predsednik SDS in premier Janez Janša na družbenem omrežju X objavil grafikon, za katerega trdi, da prikazuje tuje vire financiranja Inštituta 8. marec, in ob njem zapisal: “Neposredno vmešavanje tujih korporacij v slovensko ustavno demokracijo. Ena sama podružnica multinacionalne hobotnice razpolaga z večjo vsoto kampanjskega denarja kot vse stranke koalicije skupaj. Neustavno, nezakonito.”
Janševe obtožbe niso nove. Mladi iz SDS so že leta 2023 pri policiji in računskem sodišču prijavili Inštitut 8. marec, češ da je med kampanjo za referendum o zakonu o vodah leta 2021 prejel 30.000 evrov tujih sredstev od nemške fundacije Guerrilla Foundation. Inštitut je odgovoril, da je denar dejansko prispel aprila 2022, torej skoraj leto po koncu referenduma. Maja 2026 je Računsko sodišče ugotovilo, da pri poslovanju Inštituta ni zaznalo nepravilnosti, in ni podalo predloga za pregon.
Kovač: “Želijo nam prepovedati delovanje, vložili bomo tožbo”
Nika Kovač je namero SDS napovedala že pred objavo predloga. Na družbenih omrežjih je zapisala: “SDS bo danes najverjetneje poskusil prepovedati naše delovanje. V zadnjih 24 urah so svoje družbene račune spremenili v stroj za diskreditacijo mene. Šli so predaleč.” Napovedala je, da bo Inštitut “vložil tožbo”, ekipa pa potrebuje “nekaj ur skupaj, da razmisli o naslednjih korakih”.
Kovač je pred tem na napade SDS odgovarjala z vsebino: napovedala je, da bo na vsako napadalno objavo SDS posnela pet videov, v katerih bo pojasnila, zakaj je interventni zakon slab. A po objavi predloga se je težišče razprave premaknilo od vsebine zakona k bolj temeljnemu vprašanju: ali naj bo nevladni organizaciji, katere poslanstvo je razkrivanje zlorab oblasti in mobilizacija državljanov za sodelovanje v referendumih, zaradi prejetih tujih dobrodelnih sredstev onemogočeno, da nastopa v vlogi organizatorja demokratične razprave.
Ozadje: politična igra pred referendumom 6. decembra
Čas vložitve predloga je izjemno občutljiv. Slovenija bo 6. decembra odločala o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, uradna kampanja se je začela 6. novembra, organizatorji kampanje pa morajo do 10. novembra odpreti posebne transakcijske račune. V tem trenutku sprožiti zakonodajo, ki omejuje organizatorje kampanje, kritiki vidijo kot poskus spremembe pravil igre tik pred glasovanjem.
Inštitut 8. marec je v preteklosti igral ključno vlogo v več referendumih, med drugim na referendumu o zakonu o vodah leta 2021 in na referendumu o RTV Slovenija leta 2022. Če bi nova pravila veljala v sedanji obliki, bi se Inštitut v prihodnjih kampanjah soočil z neposredno oviro pri pridobitvi statusa organizatorja.
