Hrana je nekaj, kar vsak dan kupujemo, pripravljamo in uživamo, vendar precejšen del kupljenih živil nikoli ne pride na krožnik. Pogosto jih zavržemo, ker jih ne porabimo pravočasno, kupimo več, kot potrebujemo, ali napačno razumemo oznake na embalaži. Težava je posebej izrazita v gospodinjstvih, kjer bi lahko z nekoliko drugačnimi navadami preprečili velik del zavržkov.
Največ hrane zavržemo prav doma
Po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je v Sloveniji leta 2025 nastalo 170.947 ton odpadne hrane, kar je dva odstotka več kot leto prej. Največji delež, kar 44 odstotkov oziroma 75.500 ton, je nastal v gospodinjstvih. Vsak prebivalec je doma v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega bi bilo približno 12 kilogramov še vedno užitnih. To pomeni, da je v smeteh vsak mesec končal približno kilogram hrane na prebivalca, ki bi jo še lahko pojedli.
Zavržena hrana sicer ne nastajajo samo doma. Del hrane se izgubi že med pridelavo, predelavo in prevozom, nekaj jo zavržejo trgovine, gostinski obrati ter ustanove, ki pripravljajo obroke. Kljub temu podatki kažejo, da imajo gospodinjstva pri zmanjševanju količine odpadne hrane pomembno vlogo.
Zakaj kupimo več, kot lahko porabimo?
Razlogi za zavrženo hrano so pogosto povezani z vsakodnevnimi navadami. V trgovini nas lahko premamijo akcijske ponudbe, večja pakiranja ali živila, ki jih kupimo spontano, ne da bi prej preverili, kaj že imamo doma. Ko se načrti spremenijo ali za kuhanje zmanjka časa, živila ostanejo v hladilniku, dokler niso več primerna za uživanje.
Evropska komisija med pogostimi vzroki za nastajanje odpadne hrane v gospodinjstvih navaja tudi slabo načrtovanje obrokov, neustrezno shranjevanje, prevelike porcije in premalo znanja o uporabi ostankov. Težavo lahko predstavljajo tudi osebne preference, na primer izbirčnost pri hrani, ter hiter življenjski tempo.
Oznake na embalaži, ki jih pogosto razumemo napačno
Pomemben razlog za nepotrebno zavrženo hrano je tudi nerazumevanje datumskih oznak. Med napisoma “porabiti do” in “uporabno najmanj do” namreč obstaja bistvena razlika.
Oznaka “porabiti do” se uporablja predvsem pri hitro pokvarljivih živilih in je povezana z varnostjo hrane. Po preteku tega datuma živila ne smemo uživati, tudi če so na videz in po vonju še vedno brez posebnosti. Drugače je pri oznaki “uporabno najmanj do”, ki označuje predvsem kakovost živila. Po preteku tega datuma je lahko živilo ob ustreznem shranjevanju še vedno primerno za uživanje, če nima znakov kvarjenja in je bilo pravilno hranjeno.
Evropska komisija opozarja, da napačno razumevanje teh oznak prispeva k zavržkom hrane, saj potrošniki včasih zavržejo tudi živila, ki bi jih še lahko uporabili.
Kako lahko v gospodinjstvu zavržemo manj hrane?
Zmanjševanje količine odpadne hrane se začne že pred odhodom v trgovino. Smiselno je preveriti zaloge v hladilniku, zamrzovalniku in shrambi ter nakup prilagoditi dejanskim potrebam. Nakupovalni seznam lahko prepreči impulzivne nakupe, pri akcijskih ponudbah pa je dobro premisliti, ali bomo večjo količino živila res porabili.
Pomembno je tudi pravilno shranjevanje. Živila je treba hraniti v skladu z navodili na embalaži, hladilnik pa redno pregledovati. Živila z bližajočim se datumom porabe je smiselno postaviti na vidnejše mesto, da jih ne pozabimo. Če vemo, da vsega ne bomo porabili pravočasno, lahko primerna živila tudi zamrznemo.
Posebno pozornost si zaslužijo ostanki pripravljenih obrokov. Namesto da jih zavržemo, jih lahko shranimo za naslednji dan ali uporabimo pri pripravi druge jedi. Količino hrane je mogoče zmanjšati tudi s prilagajanjem porcij, saj ni treba vedno pripraviti večjih količin, kot jih lahko pojemo.
Podobne nasvete izpostavlja tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki med učinkovitimi ukrepi navaja načrtovanje obrokov, premišljeno nakupovanje, pravilno shranjevanje in uporabo ostankov.
Zavržena hrana obremenjuje tudi okolje
Posledice zavržene hrane niso omejene zgolj na denar, ki smo ga zanjo porabili. Za njeno pridelavo in proizvodnjo so potrebni zemljišča, voda, energija in delo. Ko živilo zavržemo, izgubimo tudi vse vire, ki so bili vloženi v njegovo nastajanje. Poleg tega odpadna hrana ob razgradnji prispeva k nastajanju toplogrednih plinov.
Zmanjševanje zavržene hrane je zato pomemben cilj tudi na ravni Evropske unije. Ta si je v okviru ciljev trajnostnega razvoja zastavila zmanjšanje količine zavržene hrane na prebivalca v trgovini in pri potrošnikih do leta 2030. Tudi slovenska strategija “Spoštujmo hrano, spoštujmo planet” ki jo je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poudarja preprečevanje nastajanja presežkov ter bolj odgovorno ravnanje s hrano v celotni preskrbni verigi.
Velik del sprememb se tako začne pri vsakodnevnih odločitvah. Že bolj premišljen nakup, pravočasna poraba živil in uporaba ostankov lahko pomenijo manj hrane v smeteh. Pri tem ne gre le za skrb za okolje, temveč tudi za bolj gospodarno ravnanje z denarjem in živili, ki jih imamo na voljo.
