Državni zbor je po izglasovanem vetu Državnega sveta vnovič potrdil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Zanjo je glasovalo 50 poslancev, proti pa 25. Novela uvaja strožjo razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom ter omejuje delo zdravstvenih delavcev javnih zavodov pri zasebnikih.
Kje lahko zdravniki še delajo?
Po noveli bo zdravstvenim delavcem zaposlenim v javnih zavodih z redkimi izjemami onemogočeno delo pri čistih zasebnikih. Delo v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa bo možno le pod strožjimi pogoji.
Podprli so jo poslanci Svobode, SD, Levice ter nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, medtem ko so ji nasprotovali SDS, NSi in poslanska skupina nepovezanih poslancev.
Ministrica: “Ukrepi so ustavno dopustni”
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob predstavitvi poudarila, da obstoječa ureditev omogoča odtekanje kadra iz javnega sistema in s tem prispeva k razgradnji zdravstva. “Omejevanje pogodbenega sodelovanja zagotavlja večjo transparentnost poslovnega okolja, izpolnjevanje davčnih obveznosti, krepi zaupanje med poslovnimi subjekti, varuje javni interes, ščiti delavce in bolnike,” je dejala.
Dodala je, da vsi ukrepi prestanejo test sorazmernosti, saj so po njenem mnenju “primerni, nujni in sorazmerni, kar pomeni, da so ustavno dopustni”.
Levica: “Poseg v ekonomske privilegije in dvoživkarstvo”
Podporo noveli je jasno izrazila tudi Levica. Njihova poslanka Nataša Sukič je zakon označila kot “korenit poseg v ekonomske privilegije, dvoživkarstvo in koncesionarstvo”, ki jih po njenih besedah uveljavljajo tisti, ki jih bolj kot zdravljenje zanima podjetništvo.
“Veseli nas, da zakon uvaja zakonsko podlago za merjenje delovne obremenitve zdravstvenih delavcev,” je dodala in izpostavila pomembnost postavljanja standardov in normativov.
Svoboda: “Zakon ni protiustaven, posega pa v privilegije”
Tudi poslanec Svobode Dušan Stojanovič je zakon označil kot nujen odziv na razgradnjo sistema: “DS ni vložil veta, ker bi bil zakon protiustaven, ampak ker posega v udobje in privilegije nekaterih interesnih skupin,” je dejal ter dodal, da zakon prinaša več preglednosti, odgovornosti in zaščite bolnika.
SD: “Ustavne vrednote pred ekonomskim interesom”
Bojana Muršič (SD) je ob glasovanju opozorila, da se je njihova odločitev opirala na del ustave, ki določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. “Očitki DS ne vzdržijo resne presoje v luči ustavnih vrednot, stanja v zdravstvenem sistemu in ciljev zakona,” je poudarila. Po mnenju SD so rešitve sorazmerne, premišljene in v skladu z zaščito pravice do zdravstvenega varstva.
NSi: “Zakon škoduje zdravstvu”
Nasprotno mnenje je izrazila NSi. Poslanka Iva Dimic meni, da gre predvsem za omejevanje zdravnikov in njihove možnosti dela: “Ne moremo se znebiti občutka, da avtorje novele najbolj zanima, kako zdravnikom onemogočiti delo pri zasebnikih ter jim prepovedati, da poslujejo kot samostojni podjetniki.”
Dodala je, da novela škoduje tako zdravnikom kot pacientom, saj naj bi poslabšala dostopnost do storitev.
Nepovezani: “Zakon zmanjšuje fleksibilnost”
Kritični so ostali tudi nepovezani poslanci. Eva Irgl je poudarila, da novela kljub dopolnilom ostaja vsebinsko pomanjkljiva: “Določbe o opravljanju dejavnosti in koncesijah še naprej zmanjšujejo možnost za fleksibilnost, ki jo naš zdravstveni sistem nujno potrebuje.”
Obenem je opozorila na številne predvidene podzakonske akte, ki po njenem povečujejo pravno negotovost.
Državni svet: novela škoduje pacientom
DZ je novelo zakona sicer prvič sprejel že 2. aprila, a jo je DS 9. aprila zavrnil z vetom. Svetniki so takrat ocenili, da novela ne prispeva k skrajševanju čakalnih vrst in bi lahko povzročila škodo bolnikom in javnemu zdravstvenemu sistemu.
