Predstavniki UKC Ljubljana, Onkološkega Inštituta Ljubljana in URI Soča so včeraj, 22. aprila, v izjavi pozvali k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je vlada potrdila 10. aprila. Menijo, da predlog znižuje standarde zdravstvene obravnave in izobrazbeni nivo strokovnjakov, ki naj bi v zdravstvu to dejavnost opravljali.
V predlogu zakona naj bi ostale zelo sporne vsebine
Kot je spomnila klinična psihologinja iz UKC Ljubljana Petra Bavčar, je bil podoben zakon ustavljen že lani. Zdaj pa so, kot pravi, vnesli nekaj lepotnih vsebinskih sprememb, ostale pa so zelo sporne vsebine. Psihoterapija v zdravstvu ni nekaj novega, trenutno se izvaja po veliko zahtevnejših kriterijih, kot predvideva predlog zakona. Kot je povedala Bavčar, predlog namreč uvaja strokovnjake z zelo nizkimi standardi, ki naj bi izvajali popolnoma isto storitev, kot jo izvaja veliko bolj in izobražen kader v zdravstvu.
Bavčar se je strinjala, da so čakalne vrste v zdravstvu daljše na vseh področjih, ne zdi pa se ji prav, da jih krajšajo z zniževanjem izobrazbe, saj to ne more zagotoviti enake storitve. Opozorila je še, da so v skupini ustvarjalcev predloga nekateri posamezniki v izrazitem konfliktu interesov ter očitala, da ministrstvo za zdravstvo s predlogom skrbi za interese nekaterih skupin zunaj zdravstva. Zavrnila je tudi navedbe ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupe, da bo odslej možno priti do psihoterapevtske obravnave brez napotnice, saj to velja že zdaj. Psihiatri so namreč na v urgentnih ambulantah na voljo 24 ur na dan.
Kader mora biti opremljen tudi z drugimi znanji
Klinična psihologinja Andreja Škufca Smrdel iz Onkološkega Inštituta Ljubljana je opozorila, da se znaki duševnih težav mnogokrat prekrivajo s simptomi telesne bolezni. Posledično je poleg znanja psihoterapije potrebnega tudi veliko drugega, zato mora biti kader ustrezno usposobljen. Klinična psihologinja Kaja Pavlin iz URI Soča je poudarila, da predlog ustvarja zavajajoč vtis; namesto, da bi zakon podprl že vzpostavljene strokovne rešitve, izključuje strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami in odpirana vrata javnega zdravstvenega sistema zasebnikom, celo nekaterim neakreditiranim programom brez kliničnega usposabljanja. Tako naj bi predlog odgovornost za izbiro najprimernejše vrste psihoterapevtske dejavnosti prelagal na pacienta.
Kordež poziv k ustavitvi predloga označil za nerazumen
Izjavo za medije je včeraj podal tudi Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje. V njej je zavrnil kritike UKC Ljubljana, Onkološkega Inštituta Ljubljana in URI Soča ter izpostavil, da je poziv k ustavitvi predloga nerazumen. Meni, da je slednji nujno potreben, saj naj bi bilo področje popolnoma neurejeno in ne ponuja nadzora nad tem, kdo se predstavlja kot psihoterapevt in ali je sploh ustrezno strokovno usposobljen. Izpostavil je, da bodo psihoterapevti morali opraviti najmanj štiriletno obdobje strokovnega izobraževanja in usposabljanja pod mentorstvom, prav tako pa kroženje v javnem zdravstvenem sistemu, posledično pa bodo primerno izobraženi za opravljanje dela. Svojo strokovno usposobljenost za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti bo moral vsak posameznik izkazovati z licenco, je še poudaril.
Zavrnil je tudi besede, da je do psihoterapije možno priti z napotnico. Kot je opozoril, je eno napotnica za psihiatra in za kliničnega psihologa, ki jo je možno pridobiti od napotnega zdravnika, k psihoterapevtu pa posameznika danes z napotnico ni možno napotiti.
Kaj prinaša predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti?
Vlada je predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti potrdila 10. aprila in ga prejšnji teden poslala v DZ. Njegov cilj naj bi bil večja dostopnost do psihoterapije, ki bi jo predlog umestil med zdravstveno dejavnost, prav tako pa naj bi določil pogoje za opravljanje tega novega poklica. Na podlagi zakona bo ustanovljena tudi zbornica psihoterapevtov, članstvo v njej pa bo obvezno. Izvajala bo določena javna pooblastila in vodila register psihoterapevtov, prav tako pa podeljevala, podaljševala in odvzemala licence psihoterapevtov.
Po sprejetju predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti 10. aprila se je za njegov sprejem zavzela tudi slovenska krovna zveza za psihoterapijo. Menijo, da predlog zakona določa osnovno strokovno pismenost in psihoterapevtsko specializacijo, prav tako pa da bi vzpostavitev neodvisnega telesa, kot je zbornica, krepila zaupanje v stroko.
