Včeraj so finančni ministri držav članic EU razpravljali o financiranju krepitve obrambnih zmogljivosti. V ospredju je predlog za vzpostavitev 150 milijard evrov težkega finančnega instrumenta unije, ki bo namenjen skupnemu naročanju vojaške opreme. Zasedanja se je udeležil tudi slovenski minister Klemen Boštjančič.
Namen instrumenta je ponovna oborožitev Evrope
Po napovedih se bodo finančni ministri v razpravi o financiranju naložb v obrambo osredotočili na marčevski predlog Evropske komisije za vzpostavitev finančnega instrumenta, v katerem bo državam članicam za skupno naročanje vojaške opreme na voljo do 150 milijard evrov posojil. Namenjen je ponovni oborožitvi Evrope, Bruselj pa želi z njim v prihodnjih letih mobilizirati do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo.
Pogajanja med državami članicami naj bi napredovala dobro, poljsko predsedstvo Sveta EU pa želi, da bi predlog potrdili še ta mesec. Bruselj predvideva tudi možnost začasnega odstopanja od proračunskih pravil EU, za kar se je doslej odločilo 16 članic. Slovenska vlada je prejšnji teden napovedala, da bo izdatke za obrambo že letos zvišala za dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri odstotke.
Boštjančič: “Slovenija se ne bo brezglavo zadolževala”
Kot je ob robu današnjega zasedanja povedal finančni minister Klemen Boštjančič, se Slovenija za potrebe zvišanja izdatkov za obrambo ne bo brezglavo zadolževala, čeprav ima prostor, da se dodatno zadolži. Dodal je, da Slovenija ni imela in tudi ne bo imela težav zagotavljati dodatna sredstva v naslednjih nekaj letih ter da je naša država trenutno po finančnih kazalcih med najboljšimi v Evropi. Slovenija je sicer zaprosila za že omenjeno možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil za potrebe vlaganja v obrambo, vendar je to po ministrovih besedah storila “na rezervo”.
Prav tako še ni jasno, ali bomo za potrebe financiranja obrambe izkoristili posojila, ki bodo na voljo v okviru 150-milijardnega finančnega mehanizma EU. Slovenija predlog Evropske komisije sicer podpira, minister pa opozarja, da bo šlo pri teh posojilih za dolg, ki ga bo treba vrniti. Boštjančič je dodal še, da mehanizem za nas ne bo nujno zanimiv, saj se Slovenija tako kot vse ostale države na mednarodnih trgih zadolžuje razmeroma uspešno oziroma po razmeroma nizkih pribitkih. Tako bi bilo lahko zadolževanje, ki ga Slovenija izvaja sama cenejše, kot če bi si sredstva izposodila iz finančnega instrumenta.
Pomembna je analiza obrambnega sodelovanja v EU
Po besedah ministra Boštjančiča Slovenija meni, da samo posojilni mehanizem ne bo dovolj. Spomnil je tudi na analizo obrambnega sodelovanja v EU, ki jo je aprila objavil Bruegel in obravnava bistveno širše vprašanje obrambe. Od Evropske komisije tako pričakuje, da se opredeli glede vseh predlogov, ki jih ta dokument vključuje, saj bodo le tako lahko identificirali, kje je napredek že bil storjen. Dokument sicer obravnava dve možnosti za okrepitev obrambnega sodelovanja v uniji. Prva je okrepitev vloge Evropske obrambne agencije, druga pa ustanovitev nevladne organizacije za okrepljeno sodelovanje držav, ki si tega želijo.
