Trend krajšanja delovnega časa in ohranjanja enake plače postaja vse bolj aktualen po svetu, saj se podjetja zavedajo pomena ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih. Eden najvidnejših primerov uspešne implementacije skrajšanega delovnika je Islandija, kjer so v javni upravi uvedli štiridnevni delovnik. To se je odrazilo v izboljšanem počutju zaposlenih, manj stresu in izgorelosti, hkrati pa produktivnost ni upadla. Islandija je lani zabeležila tudi hitrejšo gospodarsko rast kot večina evropskih držav in eno najnižjih stopenj brezposelnosti. Pozitivne izkušnje Islandije in drugih držav, ki jih beleži portal 4dayweek, so navdih za številna podjetja po svetu, da preizkusijo podobne modele.
Bi lahko v Slovenij uvedli štiridnevni delavnik?
Žurnal24 je povprašal politologinjo Petro Hartman, koordinatorko in svetovalko certifikata Družini prijazno podjetje ter vodjo aktivnosti raznolikosti in koordinatorko certifikata revizorka Družbeno odgovoren delodajalec, o možnosti uvedbe skrajšanega delovnika v Sloveniji. Hartmanova poudarja, da bi skrajšan delovnik prinesel pozitivne učinke na usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, saj bi zaposleni imeli več časa za družino, prijatelje in hobije, koristen pa bi bil tudi za starejše zaposlene. Vendar opozarja tudi na izzive, kot so morebitne razlike med zaposlenimi, ki bi lahko koristili skrajšan delovnik, in tistimi, ki jim delovni proces tega ne bi dopuščal (npr. v proizvodnji), kar bi zahtevalo dodatne kadrovske vire in s tem stroške. Ključno je tudi preprečiti preobremenitev zaposlenih, saj skrajšan delovnik ne bo rešil problema visoke delovne obremenitve, če se ne poskrbi za optimizacijo nalog.
Slovensko podjetje, ki zaradi štiridnevnega delovnika cveti
V Sloveniji se je podjetje Visionect, vodilni globalni ponudnik tehnoloških rešitev za upravljanje delovnega okolja, aprila 2023 odločilo za poskusno uvedbo štiridnevnega delovnega tedna. Kot so povedali za Žurnal24, so začeli v razvojnem oddelku, kjer so devetčlanski ekipi omogočili štiridnevni delovnik brez zmanjšanja plače ali drugih ugodnosti. Proste dni so razporedili fleksibilno, uvedli pa so tudi dežurstva za zagotavljanje podpore. Po uspešni prvi fazi so eksperiment podaljšali do konca leta 2023 in štiridnevni delovnik postopoma razširili na vse oddelke podjetja, prilagojeno specifikam posameznih oddelkov.
Ana Križmančič, direktorica marketinga pri Visionectu, je za Žurnal24 pojasnila, da so jih k temu koraku navdihnili globalni premiki in uspešni primeri iz tujine, a so se opirali predvsem na interne vrednote – zaupanje, odgovornost in osredotočenost na rezultate.
“Fokus mora biti na rezultatu, ne na številu ur”
Luka Birsa, soustanovitelj in tehnični direktor, poudarja, da ne gre za to, da ljudje delajo manj: “Ne gre za to, da ljudje delajo manj, temveč za to, da delajo pametneje – osredotočeno, motivirano in z večjim občutkom smisla. Fokus mora biti na rezultatu, ne na številu ur.” Pravi, da če človek čuti, da ima nadzor nad svojim časom in da mu podjetje zaupa, se mu to povrne v kakovosti dela in osebni energiji.
Bilo je kar nekaj izzivov pri uvajanju, kot so zagotavljanje nemotene komunikacije med oddelki in usklajevanje ekip, a štiridnevni delovni teden še vedno uspešno izvajajo – vsak oddelek po sebi prilagojenem programu. Verjamejo, da prihodnost dela ni v več urah, ampak v večji učinkovitosti, večji svobodi in večjem smislu, ki ga posameznik najde pri svojem delu.
“Rezultati so presegli pričakovanja. Ekipa razvoja je poročala o 30 % večji produktivnosti, ki jo pripisujejo večji motivaciji in boljši osredotočenosti pri delu. Prav tako so zaznali kar 50 % boljše ravnovesje med delom in prostim časom. Zaposleni so imeli več časa za družino, hobije in počitek – kar se je pokazalo tudi pri večji mentalni stabilnosti in splošnem zadovoljstvu,” je za portal pojasnila direktorica marketinga Visionect.
