Splošna bolnišnica Slovenj Gradec bo s 15. junijem do nadaljnjega zaprla enega od petih neintenzivnih odsekov na internem oddelku. Razlog je pereče pomanjkanje zdravstvenega kadra, zlasti medicinskih sester. Ob tem bolnišnica že dlje časa opozarja na okrnjeno delo v ambulantah in na nujnost sistemskih sprememb, zlasti na področju urgentnega centra in specializacij.
Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil nekdanji predstojnik oddelka za interno medicino Klemen Mojškerc, so doslej zaradi pomanjkanja zdravnikov zapirali ambulantno dejavnost, zdaj pa pomanjkanje sester terja zapiranje oddelkov. Odsek, ki ga zapirajo, razpolaga z desetimi posteljami.
Direktor bolnišnice Vladimir Topler je dejal, da so nekateri zdravniki odšli na dela v zdravstvene domove, kjer so razmere ugodnejše:
»Odšli so na boljše delo, ki je celo boljše plačano, delajo samo dopoldne, ni jim treba delati ne ponoči ne na praznike in nedelje.«
V bolnišnici tako ostaja vse manjše število zaposlenih, ki so vedno bolj obremenjeni, nekateri delajo na več deloviščih hkrati, dodatne omejitve pa prinaša tudi zakonodaja glede dežuranja.
Urgentni center pod drobnogledom
Eden ključnih vzrokov za kadrovsko stisko na internem oddelku je po navedbah zdravnikov organizacija dela v urgentnem centru. Ta bi moral imeti stalno dežurstvo družinskih zdravnikov v enoti za hitre preglede, vendar jim na Koroškem to uspe zagotavljati le ponoči in ob vikendih.
»Enote za hitre preglede nimamo v obliki, kot bi jo morali imeti, kar pomeni, da nimamo urgentnega centra,« je poudaril Mojškerc. Posledično bolnišnični internisti prevzemajo večino obravnav, pri čemer so izpostavljeni tudi neinternističnim primerom, kar jih dodatno izčrpava.
Mojškerc je izrazil razočaranje nad dosedanjimi dogovori:
»Kljub vsem mogočim pozivom, številnim sestankom z državnimi sekretarji in z vsemi možnimi deležniki, ki bi morali stvari urediti, se to še zdaj ni uredilo, kljub temu da je primarnih zdravnikov trenutno na Koroškem toliko, kot jih ni bilo še nikoli.«
Pozval je lokalne skupnosti, pod katere sodi primarna raven, naj se aktivno vključijo v iskanje rešitev. V nasprotnem primeru, je opozoril, grozi, da se bo bolnišnica sama zaprla.
Sistem specializacij škodljiv za periferijo
Mojškerc je kritičen tudi do sistema specializacij: »Glavna težava državnega sistema javnega zdravstva je, da nima vzpostavljene nobene mreže specialistične dejavnosti.« Po njegovem mnenju bi morala država jasneje določiti, koliko specialistov mora delovati v posamezni regiji, in nato zagotoviti, da se ta mesta zapolnijo.
»Vsi bi bili v Ljubljani,« je jedrnato opisal trenutne razmere.
Kadrovska bilanca: primanjkuje 20 oseb
V bolnišnici trenutno potrebujejo 20 oseb s srednjo zdravstveno izobrazbo, pet diplomiranih medicinskih sester, vsaj deset specialistov in pet do šest specializantov. Prav tako so opozorili, da jim za prihajajoče poletje v urgentnem centru ne bo uspelo zagotoviti kadra za vse dni.
Bolnišnica trenutno nima niti strokovnega direktorja, prav tako internega in pediatričnega oddelka. Kljub temu vodstvo zagotavlja, da bodo vsi nujni bolniki prejeli potrebno pomoč.
