Evropska komisija je v danes objavljenem letnem poročilu o vladavini prava Sloveniji podala dve priporočili, v katerih jo je pozvala k sprejetju dodatnih ukrepov za izboljšanje pregona korupcije in zaščite novinarjev v državi. Glede financiranja slovenskih javnih medijev ugotavlja, da je bil v zadnjem letu narejen omejen napredek.
Omejen napredek pri pregonu korupcije
Komisija na podlagi pogovorov z različnimi deležniki v Sloveniji ugotavlja, da je ta od zadnjega poročila, objavljenega julija lani, naredila omejen nadaljnji napredek pri zagotavljanju stalnih rezultatov preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v primerih kaznivih dejanj korupcije, vključno s primeri na visoki ravni. Pozvala jo je k sprejetju nadaljnjih ukrepov na tem področju.
V poročilu sicer ni ocenila ta teden predstavljenega predloga zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.
Politične delitve glede zakona o Skoku
Predlog zakona o Skoku, ki ga je vlada v četrtek potrdila in po nujnem postopku poslala v parlamentarno obravnavo, je v Sloveniji sprožil burne politične in strokovne odzive. Medtem ko koalicija v njem vidi pomemben korak k izkoreninjenju kriminala, opozicija opozarja na politično podrejanje institucij.
Predsednik Demokratov in minister za gospodarstvo Anže Logar je poudaril, da Skok pomeni “oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov”. Uspešnost novega organa bo po njegovih besedah meril po tem, “ko bodo dan po razkritju koruptivnih ravnanj hišne preiskave”.
Pravosodni minister Mihael Zupančič je izpostavil, da zakon ustvarja “jasno linijo” od Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) prek Skoka do specializiranega sodišča, kar bo vplivalo na skrajšanje postopkov. Predlog med drugim predvideva, da NPU vedno začne ali prevzame preiskavo kaznivih dejanj iz kataloga, za obravnavo katerih je pristojen Skok, pri čemer je zanj zavezujoča tudi pisna zahteva vodje Skoka.
V opoziciji pa so do predloga zakona ostro kritični. Poslanka Svobode Lucija Tacer Perlin je izpostavila pomisleke glede nujnega postopka, načina predstavitve zakona ter vsebine predlaganih rešitev, ki se po njenem mnenju osredotočajo zgolj na organizacijske vidike in preimenovanja, ne pa na “srž problema”, spremembe kazenskega postopka. V Levici so predlog označili za “piarovski zakon”, v SD pa za “skropucalo”, ki nima zveze z bojem proti korupciji.
Tudi pravna stroka je razdeljena. Profesor kazenskega prava Miha Šepec pozdravlja prizadevanja za boj proti korupciji, a je skeptičen glede kadrovske izvedljivosti ustanovitve specializiranega sodišča. Odvetnik Boštjan Penko pa je predlagano ureditev označil za “ne le povsem nepotrebno, temveč tudi škodljivo”. Več neodvisnih institucij je opozorilo na neprimeren zakonodajni postopek.
Priporočilo glede zaščite novinarjev
Drugo priporočilo Evropske komisije se nanaša na izboljšanje zaščite novinarjev. Na tem področju je Slovenija po oceni Bruslja od objave lanskega poročila naredila določen nadaljnji napredek, vendar pa izzivi ostajajo, saj se nova področna zakonodaja še ne uporablja v praksi.
“Sloveniji priporočamo, da razširi nabor razpoložljivih varovalk za izboljšanje zaščite novinarjev, pri čemer naj upošteva evropske standarde,” piše v poročilu.
Omejen napredek pri financiranju javnih medijev
Glede priporočila iz poročila iz leta 2025, naj Slovenija dokonča reforme na področju financiranja javnih medijev, komisija ugotavlja, da je bil narejen omejen nadaljnji napredek.
Z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ki ga je državni zbor sprejel februarja letos, so bili naslovljeni njeni finančni izzivi. Zakon med drugim na novo definira javno službo informiranja in določa financiranje po načelu neto stroška, hkrati pa določa, da država kot ustanoviteljica ne sme posegati v uredniško politiko ali vsebinske odločitve STA. Ključna sprememba je tudi prenos pristojnosti za sklepanje pogodb z Urada vlade za komuniciranje (UKOM) na ministrstvo, pristojno za medije.
Medtem pa so bili glede izboljšanja finančnega položaja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) po ugotovitvah komisije narejeni le “omejeni koraki”. Novega priporočila Sloveniji na področju financiranja javnih medijev komisija ni podala, je pa napovedala, da jo bo pri tem podpirala v okviru evropskega akta o svobodi medijev.
Izzivi ostajajo
Na področju pravosodja so v Bruslju med drugim znova opozorili na izzive, povezane s trajanjem sodnih postopkov, predvsem na področjih pranja denarja in korupcije.
Slovenija se bo tako morala v prihodnjem letu soočiti z izzivi na več področjih, od učinkovitejšega pregona korupcije do zagotavljanja varnejšega okolja za novinarje. Medtem ko so bile nekatere zakonodajne spremembe že sprejete, bo ključno, kako se bodo uresničevale v praksi.
