Evropska unija pripravlja eno največjih sprememb na področju obdavčitve tobaka v zadnjem desetletju. Evropska komisija želi z novimi pravili zvišati trošarine na cigarete ter prvič na ravni EU uvesti tudi minimalne trošarine za elektronske cigarete, segrevani tobak in nikotinske vrečke. Kot poroča Euronews, predlog še ni dokončno sprejet, saj pogajanja med državami članicami še potekajo.
Spremembe so del širšega prizadevanja Evropske unije za zmanjšanje uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov. Bruselj si je zadal cilj, da bi do leta 2040 ustvaril tako imenovano »generacijo brez tobaka«, pri kateri bi kadilo manj kot pet odstotkov prebivalstva.
V EU še vedno kadi približno četrtina prebivalcev
Po podatkih, ki jih navaja Euronews, v Evropski uniji še vedno kadi oziroma redno uporablja tobačne izdelke približno 24 odstotkov prebivalcev. Vsako leto se v EU proda okoli 300 milijard cigaret, evropske tovarne pa jih proizvedejo več kot 220 milijard.
Razlike med državami so velike. Delež kadilcev se po podatkih Eurostata giblje od približno osmih odstotkov na Švedskem do kar 37 odstotkov v Bolgariji. Med državami z višjim deležem kadilcev so predvsem nekatere države južne in vzhodne Evrope. Hrvaška in Grčija tako beležita skupni delež kajenja nad 35 odstotkov. V zahodni in severni Evropi je delež praviloma nižji.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija pri kajenju ni med državami z najnižjim deležem kadilcev. Po podatkih OECD je leta 2023 v Sloveniji vsak dan kadilo 17,4 odstotka prebivalcev, starejših od 15 let. To je nekoliko več od povprečja držav OECD, ki je znašalo 14,8 odstotka.
Podatki o širši skupini kadilcev, ki vključuje tudi občasne kadilce, so nekoliko višji. Statistični urad Slovenije delež kadilcev spremlja kot delež prebivalcev, starih 15 let ali več, ki so v raziskavi odgovorili, da kadijo vsak dan ali občasno.
Tudi posledice so v Sloveniji zelo resne. Nacionalni inštitut za javno zdravje ocenjuje, da zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsako leto umre več kot 3100 ljudi oziroma približno 60 na teden. Okoli 40 odstotkov teh smrti je prezgodnjih, torej nastopijo pred 70. letom starosti.
Kajenje ostaja eden največjih preprečljivih vzrokov smrti
Tobak je še vedno eden najpomembnejših preprečljivih vzrokov raka, bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih bolezni. Po navedbah Euronewsa je zaradi tobaka v EU vsako leto približno 700.000 smrti.
»Evropska unija se še vedno sooča s približno 700.000 smrtmi, povezanimi s tobakom, vsako leto. Tobak ostaja eden vodilnih preprečljivih vzrokov raka in bolezni srca in ožilja. Z vidika javnega zdravja nižje davčne stopnje dejansko subvencionirajo uživanje izdelka, ki ob pravilni uporabi ubije do polovico dolgotrajnih uporabnikov,« je za Euronews povedal profesor Martin McKee, strateški svetovalec pri Evropskem združenju za javno zdravje.
Kajenje obenem predstavlja velik pritisk na zdravstvene sisteme. Dolgotrajna izpostavljenost tobaku in nikotinu je povezana z milijoni preprečljivih hospitalizacij zaradi bolezni dihal, možganske kapi in ishemične bolezni srca.
Po podatkih, ki jih navaja Euronews, zdravljenje dolgotrajnih srčno-žilnih bolezni in kronične obstruktivne pljučne bolezni evropske javne zdravstvene blagajne stane približno 25 milijard evrov na leto.
Mladi vse pogosteje posegajo po elektronskih cigaretah
Čeprav je tradicionalno kajenje še vedno najbolj razširjeno med odraslimi, starimi od 25 do 54 let, se nikotinski trg hitro spreminja. Mlajše generacije vse pogosteje posegajo po elektronskih cigaretah, segrevanem tobaku in nikotinskih vrečkah.
Elektronske cigarete segrevajo tekočino z nikotinom in aromami ter ustvarjajo aerosol, ki ga uporabnik vdihuje. Pri izdelkih, kot je IQOS, se tobak segreva, ne da bi se pri tem klasično sežigal. Nikotinske vrečke pa vsebujejo nikotin, vendar ne vsebujejo tobačnih listov.
Zdravstvene oblasti nekatere od teh izdelkov ocenjujejo kot manj škodljive od klasičnih cigaret, vendar to ne pomeni, da so varni. Pri njihovi uporabi so lahko prisotne potencialno škodljive snovi, nikotin pa ostaja močno zasvojljiv.
Evropska komisija želi kadilce spodbuditi k opustitvi
Evropska unija želi do leta 2040 ustvariti »generacijo brez tobaka«, pri kateri bi bilo manj kot pet odstotkov prebivalstva kadilcev. Ta cilj je eden od pomembnih delov evropskega načrta za boj proti raku.
Bruselj pa nima pristojnosti, da bi preprosto uvedel enotno popolno prepoved kajenja v vseh državah članicah. Zdravstvena politika je v veliki meri v pristojnosti posameznih držav.
EU zato uporablja drugačna orodja, predvsem davčno in regulativno politiko. Z njimi lahko vpliva na cene, prodajo, oglaševanje in označevanje tobačnih izdelkov.
V zadnjem desetletju je bila sprejeta vrsta pomembnih ukrepov. Direktiva o tobačnih izdelkih iz leta 2014 je med drugim določila velika zdravstvena opozorila na embalaži in omejila koncentracijo nikotina v tekočinah za elektronske cigarete na 20 miligramov na mililiter. Že prej je bila prepovedana večina oblik oglaševanja tobaka.
Po oceni Evropske komisije so ti ukrepi pomagali zmanjšati delež klasičnih kadilcev. Ta se je med odraslim prebivalstvom zmanjšal z okoli 28 na 24 odstotkov. Hkrati pa so se pojavile nove oblike uživanja nikotina, ki jih starejša zakonodaja ni dovolj učinkovito zajela.
Novi predlog bi močno zvišal trošarine
Evropska komisija želi zato spremeniti direktivo o obdavčitvi tobačnih izdelkov. Eden najbolj odmevnih predlogov je kar 139-odstotno povečanje minimalnih trošarin za običajne cigarete. To bi pomenilo višjo osnovo, od katere bi se določala cena cigaret na evropskem trgu.
Predlog pa ne zadeva samo klasičnih cigaret. Prvič bi bile na ravni celotne EU določene tudi minimalne trošarine za elektronske cigarete, segrevani tobak in nikotinske vrečke.
V sistem elektronskega sledenja bi vključili tudi surovi tobak. Namen ukrepa je zmanjšati možnosti za delovanje črnega trga, davčne utaje in izogibanje obdavčitvi pri čezmejnem trgovanju.
Evropski parlament predloga (še) ni podprl
Evropska komisija je predlog predstavila julija 2025, vendar njegova prihodnost še ni jasna. Evropski parlament junija 2026 ni sprejel svojega uradnega stališča o predlogu, potem ko poslanci niso podprli močno spremenjenega kompromisnega besedila.
Ker gre za davčno zakonodajo, mnenje Evropskega parlamenta ni zavezujoče. Odločanje se zato nadaljuje v Svetu Evropske unije, kjer bo za sprejetje potrebna soglasna podpora vseh 27 držav članic.
Evropski parlament ob tem le podaja mnenje. To pomeni, da predlog še zdaleč ni dokončen. Države članice ga lahko v nadaljnjih pogajanjih spremenijo, končna odločitev pa bo odvisna od njihovega soglasja.
