Javnofinančna gibanja v Sloveniji se vse bolj oddaljujejo od cilja vzdržnosti javnih financ, že letos bo kumulativno odstopanje neto javnofinančnih izdatkov preseglo dovoljeno glede na fiskalna pravila na ravni EU, opozarjajo v fiskalnem svetu. Javne finance brez ukrepov niso vzdržne, potrebna je preudarna fiskalna politika, so poudarili.
Letno poročilo o napredku
Fiskalni svet je tako danes objavil oceno osnutka letnega poročila o napredku, ki ga morajo države EU skladno s prenovljenimi fiskalnimi pravili pripraviti vsako leto aprila. Vlada je v osnutku ugotovila, da je bila dejanska rast t. i. očiščenih izdatkov že lani nekoliko višja od omejitve po pravilih na ravni unije, ob upoštevanju nižje rasti očiščenih izdatkov v letu 2024 in nacionalne odstopne klavzule, ki velja za povečane izdatke za obrambo, pa je bila realizacija še znotraj dopustnih odstopanj.
Odstopanja od fiskalnih zavez
Ocene fiskalnih agregatov za letos medtem kažejo precejšnja odstopanja od fiskalnih zavez. Zato je vlada predlagateljem finančnih načrtov in zavodu za zdravstveno zavarovanje naložila, da pripravijo predloge zakonov in drugih predpisov ter ukrepov za odpravo odstopanj oz. z drugimi besedami zmanjšanje porabe. Rok, do katerega morajo proračunski porabniki predlagati predpise in ukrepe, s katerimi bi znižali odhodke, se izteče danes.
Kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno
Tudi v fiskalnem svetu so v oceni letnega poročila o napredku ugotovili, da bo kumulativno odstopanje neto izdatkov že letos preseglo dovoljeno. Hkrati pa ocenjujejo, da bi se ob nespremenjenih politikah nadaljnje odstopanje do konca obdobja, ki ga pokriva trenutni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt Slovenije 2025-2028, lahko celo podvojilo.
Primanjkljaji bodo za okoli tri milijarde evrov večji od slovenskih zavez
Primanjkljaji bodo tako lahko za okoli tri milijarde evrov večji od slovenskih zavez na ravni EU. Javnofinančni primanjkljaj, ki je lani dosegel 2,5 odstotka, bi ob trenutnih politikah v letu 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP, namesto načrtovanega v višini nekaj več kot en odstotek BDP. Javni dolg pa bi bil z okoli 66 odstotki BDP za približno pet odstotnih točk višji od tistega v srednjeročnem načrtu.
Sprejetje pokojninske reforme
Prostor fiskalne politike za ukrepanje, tudi za blaženje posledic raznih šokov, je tako precej omejen kljub sprejetju pokojninske reforme, so jasni v fiskalnem svetu. Pri tem to še ne upošteva negativnih posledic morebitne ostrejše energetske krize zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
Ta za zdaj še ni primerljiva s tisto iz leta 2022 po ruskem napadu na Ukrajino, a so tveganja visoka. V primeru šoka, ki bi trajal to in prihodnje leto, bi tudi brez posebnih ukrepov fiskalne politike za blažitev krize primanjkljaj v letu 2028 dosegel okoli pet odstotkov BDP.
Zanesljive finančne ocene
V tem kontekstu se je po opozorilih fiskalnega sveta treba izogniti ukrepom, ki bi stanje javnih financ dodatno slabšali. V nasprotnem primeru se bodo tveganja za vzdržnost javnih financ ob trenutni učinkovitosti javne porabe še povečala.
Ukrepi z znatnim vplivom na javne finance morajo biti tako podprti z zanesljivimi finančnimi ocenami, morebitno ukrepanje za pomoč podjetjem in prebivalstvu mora biti bolj ciljno in časovno omejeni kot v času epidemije covida-19 in energetske krize v letih 2022 in 2023.
Zakon za razvoj Slovenije
Poslabšane javnofinančne razmere in obeti terjajo tudi bolj preudarno načrtovanje in upravljanje javnih financ. Povečati je treba učinkovitost javnih financ, še posebej investicij, in ob stalno ponavljajočih se krizah v globalnem okolju v bolj stabilnih časih z ukrepi oblikovati zadosten fiskalni manevrski prostor.
V fiskalnem svetu so v tej luči podali tudi oceno predloga interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga pripravili v t. i. tretjem političnem bloku. Po njihovi oceni bi predlagani ukrepi brez kompenzacijskih ukrepov javnofinančni primanjkljaj dodatno strukturno povečali za okoli 900 milijonov evrov oz. za več kot eno odstotno točko BDP letno.
STA
