V prenovljeni hiši v avstrijskem mestu Braunau am Inn ob meji z Nemčijo, kjer se je leta 1889 rodil nacistični diktator Adolf Hitler, so danes uradno odprli policijsko postajo. Pristojni upajo, da bo stavba na ta način izgubila privlačnost za simpatizerje nacizma, ki so pogosto obiskovali Hitlerjev rojstni kraj.
Obnova stavbe je stala okoli 20 milijonov evrov. V skladu z načrti bodo v prenovljenem kompleksu nekdanje krčme iz 17. stoletja odslej delovali uradniki okrožnega poveljstva policije in lokalne policijske uprave. Arhitekturni biro, ki so mu zaupali projekt, se je pri prenovi zgledoval po verjetnem videzu hiše v 17. stoletju, plesniv rumen omet pa je nadomestil svež bel.
Dolgotrajna pravna bitka za stavbo
Stavba, kjer se je 20. aprila 1889 rodil Adolf Hitler, je bila dolgo časa v zasebni lasti družine Pommer. Avstrijsko notranje ministrstvo je več desetletij najemalo stavbo od lastnice in ji plačevalo visoko najemnino, da bi preprečilo, da bi se hiša uporabljala kot “romarsko središče za neonaciste”.
V stavbi je dlje časa deloval tudi dnevni center lokalne dobrodelne organizacije za osebe s posebnimi potrebami, ki se je moral izseliti leta 2011. Lastnica je nato blokirala prenovo stavbe, prav tako je ni želela prodati državi. Avstrijska država si je stavbo prilastila leta 2017 po dolgotrajnem pravnem sporu.
Hitler je kot dojenček v tej hiši sicer živel le nekaj tednov, preden se je njegova družina preselila na drug naslov v mestu Braunau. Ko je bil star tri leta, pa so za vedno zapustili mesto v Zgornji Avstriji.
Zakaj ravno policijska postaja?
Strokovna komisija, v kateri so bili zgodovinarji in drugi strokovnjaki, je izključila možnost rušenja hiše ali preureditve v muzej. Po njihovi oceni bi muzej lahko še bolj privlačil pripadnike skrajno desnih skupin, rušenje pa bi se lahko razumelo kot zanikanje zgodovine. Namesto tega je komisija priporočila preoblikovanje, ki bi stavbo naredilo čim manj prepoznavno.
“Soočiti se moramo s svojo preteklostjo in temu zgodovinsko obremenjenemu kraju dati življenjsko perspektivo,” je dejal zgodovinar Oliver Rathkolb, profesor na Inštitutu za novejšo zgodovino Univerze na Dunaju in član komisije.
Takratni avstrijski notranji minister Wolfgang Peschorn je ob objavi odločitve, da bo hiša postala policijska postaja, dejal, da bo “prihodnja uporaba hiše s strani policije nedvoumno sporočilo, da ta stavba nikoli ne bo služila spominjanju na nacizem”. Novo namembnost stavbe lokalne oblasti ocenjujejo kot dodatno prednost, saj bodo policisti lahko takoj identificirali in pregledali morebitne sumljive osebe.
Mešani odzivi in kritike
Preoblikovanje stavbe do neprepoznavnosti je sprožilo tudi nekaj kritik, češ da Avstrija s tem zakriva svojo nacistično preteklost. Po anketi iz leta 2023 se je s policijsko postajo v Hitlerjevi rojstni hiši strinjalo le šest odstotkov Avstrijancev.
Evelin Doll, rojena v Braunauu in glasovnica lokalne državljanske iniciative, je za Deutsche Welle dejala:
“Tukaj je bila zamujena edinstvena zgodovinska priložnost, da se rojstna hiša največjega množičnega morilca v zgodovini človeštva uporabi na trajen in zgodovinsko odgovoren način… Braunau se v celem svetu povezuje z dejstvom, da se je tukaj rodil največji množični morilec človeštva – in tako bo vedno ostalo”.
Nekateri kritiki opozarjajo tudi na vlogo policije v času nacionalsocializma, ko sta policija in SS po Hitlerjevem imenovanju Heinricha Himmlerja za “šefa nemške policije” leta 1936 vse bolj delovali z roko v roki.
Spominski kamen ostaja
Edino, kar še povezuje stavbo in njeno okolico s Hitlerjem, je spominski kamen iz koncentracijskega taborišča Mauthausen, opremljen z napisom: “Za mir, svobodo in demokracijo. Nikoli več fašizma. Milijoni mrtvih nas opominjajo”. Strokovna komisija je sicer predlagala, da se kamen premakne na drugo lokacijo v Braunauu, vendar se občina za to ni odločila.
