Staranje možganov po 80. letu je kompleksen proces, ki se pri vsakem posamezniku odvija drugače. Dolgoletno prepričanje, da možgani v starosti zgolj propadajo, je sodobna znanost ovrgla.
Starejši ljudje pogosto ohranijo izjemno modrost
Čeprav se možgani nekoliko zmanjšajo in se hitrost obdelave informacij upočasni, starejši ljudje pogosto ohranijo izjemno modrost in sposobnost presojanja. Izrazita sprememba se pojavi pri spominu, kjer ljudje lažje prikličejo desetletja stare spomine iz mladosti, ki so utrdili močne živčne povezave, težje pa si zapomnijo novejše informacije, saj to od možganov zahteva več energije, poroča Sensa.
Ključno je ločevanje med normalnim stanjem in demenco
Pri tem je ključno ločiti normalno staranje od demence. Medtem ko je občasna pozabljivost, kot je iskanje očal ali imen, povsem naraven pojav, demenca prinaša postopno izgubo razumevanja sveta, prepoznavanja bližnjih in orientacije v znanem okolju. Da nekateri ljudje ostanejo bistri tudi po devetdesetem letu, gre pripisati kombinaciji genetike, telesne aktivnosti, druženja, spanca in duševnega zdravja.
Možgani namreč ostajajo plastični skoraj vse življenje, kar pomeni, da so sposobni ustvarjati nove povezave in usvajati nove veščine tudi v pozni starosti. Ko spomini zaradi bolezni vendarle zbledijo, pa izkušnje svojcev kazensko kažejo, da globoko v človeku ostajata čustvena prisotnost in odzivnost na ljubezen ter dotik, ki ju spremembe v možganih ne morejo povsem izbrisati.
