Zavod RS za zaposlovanje za leto 2026 napoveduje velik primanjkljaj zdravstvenih delavcev, učiteljev, vzgojiteljev, različnih obrtnikov, gradbenih delavcev ter številnih tehničnih poklicev.
Spremembe na slovenskem trgu dela
Digitalizacija, umetna inteligenca in avtomatizacija že spreminjajo slovenski trg dela. Čeprav se pogosto govori predvsem o novih poklicih prihodnosti, se hkrati številna delovna mesta počasi umikajo ali pa se njihova vsebina močno spreminja. Ne gre za to, da bi nekateri poklici čez noč povsem izginili, temveč da je zanje vsako leto manj povpraševanja.
Tudi zadnji Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje kaže, da je pri nekaterih poklicih pričakovati presežek kadra, medtem ko se drugod že soočamo z velikim pomanjkanjem zaposlenih. To pomeni, da imajo posamezniki v določenih poklicih vse težje možnosti za zaposlitev, medtem ko delodajalci za druge profile zaposlenih iščejo delavce že več let.
Administrativna dela pod največjim pritiskom
Med poklici, pri katerih se povpraševanje zmanjšuje, so predvsem različna administrativna dela. Vse več podjetij uporablja digitalne sisteme za obdelavo dokumentov, elektronsko arhiviranje, samodejno izdajanje računov in druge procese, ki so jih nekoč opravljali zaposleni. Zato se zmanjšuje potreba po klasičnih tajnikih, poslovnih sekretarjih in telefonistih. Prav ta delovna mesta Zavod RS za zaposlovanje tudi uvršča med poklice, kjer je pričakovati presežek kadra.
Grafični oblikovalci in novinarji
Presenetljivo je med poklici s pričakovanim presežkom tudi skupina grafičnih in multimedijskih oblikovalcev ter novinarjev. Razlog ni nujno manjša potreba po vsebinah, temveč dejstvo, da danes veliko osnovnih nalog opravljajo digitalna orodja.
Oblikovanje preprostih oglasov, priprava objav za družbena omrežja ali osnovnih fotografij je mogoče izdelati precej hitreje kot pred nekaj leti. Podobno velja za pripravo rutinskih besedil, kjer umetna inteligenca postaja vsakodnevno delovno orodje. To ne pomeni, da bodo kakovostni novinarji ali oblikovalci izginili, bodo pa verjetno morali ponujati več ustvarjalnosti, specializiranega znanja in preverjenih informacij.
Blagajniki in telefonski prodajalci
Še pred desetletjem so bile samopostrežne blagajne redkost, danes pa jih srečamo skoraj v vseh večjih trgovinah. Čeprav trgovci še vedno zaposlujejo blagajnike, se njihovo delo spreminja, saj vse več kupcev nakup opravi samostojno.
Podoben trend velja za telefonsko prodajo in informacijske klicne centre. Del osnovnih pogovorov danes prevzemajo avtomatski sistemi in pogovorni roboti, ki odgovarjajo na najpogostejša vprašanja strank. Ljudje ostajajo predvsem za zahtevnejše primere, medtem ko rutinske naloge vse pogosteje opravi programska oprema.
Poklic ne izgine, ampak se spremeni
Strokovnjaki opozarjajo, da večina poklicev ne bo preprosto izginila. Veliko verjetneje je, da se bo njihova vsebina bistveno spremenila. Računovodje danes uporabljajo napredno programsko opremo, prevajalci umetno inteligenco, pravniki digitalna orodja za pregled dokumentacije, zdravniki pa vse pogosteje sisteme za podporo pri diagnostiki. Prav zato postaja vse pomembnejše stalno izobraževanje. Delavci, ki bodo znali uporabljati nova digitalna orodja, bodo bistveno konkurenčnejši od tistih, ki bodo vztrajali pri starih načinih dela.
Kje pa zaposlenih primanjkuje?
Medtem ko nekateri poklici izgubljajo pomen, je pri drugih položaj povsem obraten. Zavod RS za zaposlovanje za leto 2026 napoveduje velik primanjkljaj zdravstvenih delavcev, učiteljev, vzgojiteljev, različnih obrtnikov, gradbenih delavcev ter številnih tehničnih poklicev.
To kaže, da največjo varnost zaposlitve trenutno ponujajo poklici, kjer sta potrebna neposreden stik z ljudmi ali praktično delo, ki ga tehnologija še ne more v celoti nadomestiti. Demografske spremembe in staranje prebivalstva bodo povpraševanje po teh poklicih v prihodnjih letih najverjetneje še povečali.
Čeprav se pogosto govori o tem, da bo umetna inteligenca nadomestila številna delovna mesta, strokovnjaki poudarjajo, da bo prihodnost predvsem v prilagajanju. Poklici ne bodo nujno izginili, temveč bodo zahtevali nova znanja, več digitalnih kompetenc in sposobnost sodelovanja s sodobnimi tehnologijami. Največje tveganje tako ni izginotje posameznega poklica, temveč nepripravljenost na spremembe, ki jih prinaša trg dela.
