Potem ko so včeraj zaključili razpravo o makroekonomskih neravnovesjih in vplivu na konkurenčnost, so se voditelji držav članic EU, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, danes dopoldne v Bruslju znova usedli za pogajalsko mizo. Osrednji temi drugega dne vrha sta dolgoročni proračun unije za obdobje 2028–2034 in kriza na Bližnjem vzhodu.
Proračun vreden skoraj 2 bilijona evrov
V središču današnjih pogovorov je pogajalski okvir, ki ga je pretekli teden predstavilo ciprsko predsedstvo Sveta EU. Predlog predvideva sedemletni proračun v skupni višini 1.947,74 milijarde evrov, razporejen v tri glavne stebre:
- 863,96 milijarde evrov za nacionalno-regionalne reformne načrte (kohezijska in kmetijska politika),
- 392,64 milijarde evrov za evropski sklad za konkurenčnost,
- 192,06 milijarde evrov za zunanje delovanje EU.
Cilj predsednika Evropskega sveta Antonia Coste je pogajanja zaključiti do konca leta, a članice so glede višine proračuna že zdaj razdeljene v dva tabora. Na eni strani so države, ki si prizadevajo za ohranitev močne kohezijske in kmetijske politike, na drugi pa neto vplačnice, ki zahtevajo znižanje skupnega obsega proračuna.
Voditelji bodo danes poskušali vsaj začrtati smernice za nadaljnje razprave o novih lastnih virih financiranja, kar bo ključno za zapolnitev morebitnih proračunskih vrzeli.
Delovno kosilo o Bližnjem vzhodu
Vrh se bo zaključil z delovnim kosilom, posvečenim razmeram na Bližnjem vzhodu. Pogovori prihajajo le dan po tem, ko sta Iran in ZDA v sredo podpisala dogovor o končanju vojne, kar odpira nova vprašanja o stabilnosti regije.
Voditelji, katerih stališča do izraelsko-palestinskega konflikta so pogosto precej različna, bodo razpravljali o več kriznih žariščih:
- Libanonska kriza in vprašanje politične stabilnosti države,
- stanje v Gazi in na Zahodnem bregu,
- prihodnost odnosov z Izraelom po nedavnem premirju,
- ter o tem, kako lahko EU prispeva k dolgoročni umiritvi v regiji.
Bruselj si namreč prizadeva okrepiti svojo vlogo na Bližnjem vzhodu, a razhajanja med članicami o tem, ali naj unija nastopa bolj proaktivno ali previdno, ostajajo eno glavnih kočljivih vprašanj.
Kaj sledi?
Po zaključku vrha bo znano, ali so voditelji uspeli približati stališča glede proračuna in ali so našli skupni jezik glede Bližnjega vzhoda. Costa si želi dogovor o proračunskem okviru še pred koncem leta, a napovedi kažejo, da bodo pogajanja trda in dolgotrajna.
