Stanovanjska kriza v Sloveniji je v zadnjih letih dosegla razsežnosti, ki terjajo odločne ukrepe. Medtem ko cene nepremičnin naraščajo, najemnine v večjih mestih pa postajajo za vedno večji del prebivalstva nedosegljive, se vse glasneje pojavlja vprašanje: Ali bi morala država z zakonodajo omejiti višino najemnin? Anketa, ki smo jo izvedli med našimi bralci, razkriva globoko razdeljeno javnost, a tudi številne argumente, ki kažejo na nujnost sistemskih sprememb.
Razlogi za omejitev: Ko najemnina poje polovico plače
Podatki so neizprosni. Povprečna najemnina v Ljubljani že zdaj dosega 715 evrov, kar predstavlja kar 43,6 odstotka povprečne plače. Finančni strokovnjaki sicer priporočajo, da strošek najema ne presega 30 odstotkov prihodkov, kar pomeni, da povprečen najemnik v prestolnici vsak mesec za najemnino odšteje skoraj 200 evrov več, kot bi bilo finančno vzdržno.
Posledice so vidne v daljšanju čakalnih vrst za javna stanovanja. Na enem od razpisov Stanovanjskega sklada RS je bilo na voljo 110 stanovanj, prijav pa več kot tisoč, dodeljenih jih je bilo zgolj 96
Inštitut 8. marec v javnem pismu ljubljanskemu županu opozarja, da so “cene nepremičnin in najemnin nenehno rastejo, medtem ko dohodki prebivalcev ne dohajajo rasti stroškov bivanja”. Med letoma 2015 in 2024 so se cene stanovanj v Sloveniji dvignile za kar 102 odstotka, najemnine pa za 73 odstotkov.
Najemniki v naši anketi so kot največji skrbi izpostavili prav finančno ranljivost in bivanjsko negotovost. Kot je povedala ena od sodelujočih:
“Trenutno me skrbita dve stvari, kdaj bo lastnik rekel, da si želi, da se izselimo, in dvig najemnine. Že zdaj kljub dvema prihodkoma težko shajamo skozi mesec“.
Argumenti proti: Strah pred izkrivljanjem trga
Nasprotniki omejevanja najemnin opozarjajo, da bi tovrstni ukrepi lahko prinesli več škode kot koristi. Glavni pomislek je, da bi omejitev najemnin odvrnila lastnike od oddajanja stanovanj, kar bi še dodatno zmanjšalo ponudbo na trgu.
Prav tako opozarjajo, da bi lahko bile posledice nižje kakovosti stanovanj, saj lastniki ob nižjih prihodkih ne bi imeli spodbude za vzdrževanje in obnove. Namesto umetnega zadrževanja cen bi morala država po njihovem mnenju raje spodbujati povečanje ponudbe, tako javne kot zasebne gradnje.
Prevlada javnega mnenja: Večina podpira ukrepe
Kljub pomislekom ankete kažejo na precejšnjo podporo regulativnim ukrepom. Kar 90 odstotkov anketirancev meni, da so najemnine v Ljubljani previsoke. Podobno je raziskava med najemniki stanovanjskega sklada pokazala, da kar 96 odstotkov vprašanih meni, da je varen najem za nedoločen čas ključnega pomena za njihovo bivanjsko varnost.
Katere ukrepe država že sprejema?
Država se problema loteva predvsem s spodbujanjem gradnje javnih najemnih stanovanj in z novo zakonodajo. Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo novelo Stanovanjskega zakona, ki med drugim uvaja javna najemna stanovanja z neprofitno najemnino in daje prednost mladim ter mladim družinam.
Vlada načrtuje letno vlaganje 100 milijonov evrov v gradnjo javnih najemnih stanovanj, kar je po mnenju pristojnih ključni korak k povečanju ponudbe. Prav tako se pripravljajo spremembe pri obdavčitvi praznih stanovanj in kratkoročnih najemov (kot je Airbnb), da bi se aktivirale nepremičnine, ki trenutno niso v stalni rabi.
Občine imajo pri tem pomembno vlogo. Mestna občina Ljubljana se sooča s pozivi k ukrepanju na področju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), kjer bi višja obdavčitev kratkoročnih najemov lahko pripomogla k zmanjšanju pritiska na trg. Primer Občine Kočevje kaže, da je mogoče z lokalnimi ukrepi vsaj delno ublažiti rast najemnin, tam so omejili letno stopnjo neprofitne najemnine na 3,9 odstotka.
Kaj pravijo najemniki in najemodajalci?
Med najemniki prevladuje mnenje, da so razmere nevzdržne. V naši anketi so izpostavili strah pred dvigom najemnine in pred odpovedjo pogodbe. Veliko jih meni, da bi morala država bolj aktivno varovati njihove pravice in omejiti rast cen, ki presega rast plač.
Na drugi strani lastniki stanovanj opozarjajo na visoke stroške vzdrževanja in davke ter poudarjajo, da je oddajanje stanovanj v najem lahko tvegano, predvsem zaradi slabe pravne zaščite pred neplačniki. Brez ustreznega varovanja njihovih interesov, opozarjajo, se lahko zgodi, da bodo številna stanovanja ostala prazna ali pa bodo namenjena izključno kratkoročnemu turističnemu najemu.
Kaj menite vi? Ali bi morala država omejiti najemnine v večjih mestih, ali naj prepusti trgu, da sam uredi razmere, in se raje osredotoči na povečanje ponudbe? Delite svoje mnenje v komentarjih!
