Evropa se tudi letos sooča z novimi vročinskimi valovi in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, njihove posledice pa občuti velika večina prebivalcev. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) in Eurofounda kar štirje od petih Evropejcev pravijo, da so jih v zadnjih letih prizadeli podnebni ekstremi. Ob tem pa raziskava kaže, da posledice niso enakomerno porazdeljene, saj so najbolj na udaru prebivalci južne in srednjevzhodne Evrope.
Večina Evrope ima težave zaradi vročinskih valov
Več kot 85 odstotkov prebivalcev teh delov Evrope poroča o težavah, povezanih z vse pogostejšimi vročinskimi valovi. Ti prinašajo nevarno visoke temperature na prostem, pregreta stanovanja in številne zdravstvene ter gospodarske posledice. Poleg vročine jug Evrope vse pogosteje pestijo tudi obsežni gozdni požari. O njihovih posledicah je poročalo 41 odstotkov vprašanih v Grčiji, 35 odstotkov na Portugalskem in petina prebivalcev Cipra, medtem ko evropsko povprečje znaša le osem odstotkov.
Prav Portugalska se je v začetku julija znova znašla v primežu velikih požarov. Sateliti evropskega programa Copernicus so zabeležili obsežen dimni oblak, ki se je iz severozahoda države razširil nad Atlantski ocean. Tudi drugod po južni Evropi požari povzročajo evakuacije prebivalcev in motnje v vsakdanjem življenju.
Raziskava opozarja tudi na socialni vidik podnebnih sprememb. Skoraj 40 odstotkov Evropejcev si poleti ne more privoščiti ustreznega hlajenja svojih domov. V srednjevzhodni Evropi je takšnih skoraj polovica prebivalcev, med gospodinjstvi z najnižjimi prihodki pa delež presega dve tretjini. Posledično je več kot 60 odstotkov prebivalcev južne Evrope zelo zaskrbljenih zaradi prihodnjih vročinskih valov, medtem ko je v severni Evropi takšna skrb precej manj izrazita. V srednjevzhodnem delu celine je vse večja tudi bojazen glede dostopa do varne pitne vode.
V Sloveniji težave zaradi poplav
Medtem ko jug Evrope najbolj ogrožajo vročina in požari, se države v osrednjem delu celine pogosteje spopadajo s poplavami. V Avstriji je o posledicah poplav poročalo skoraj 26 odstotkov vprašanih, v Sloveniji pa 19 odstotkov, kar je precej nad povprečjem Evropske unije, ki znaša 11 odstotkov.
Podnebne spremembe postajajo vse bolj očitne tudi v Sloveniji. Člani Podnebnega sveta opozarjajo, da bodo vročinski valovi zaradi segrevanja ozračja vse pogostejši in intenzivnejši. Predsednik sveta Žiga Zaplotnik poudarja, da poletne temperature danes nastopijo približno dva tedna prej kot sredi prejšnjega stoletja in vztrajajo tudi dlje v jesen. Po njegovih besedah lahko razmere sredi julija v Sloveniji že omogočajo temperature do 43 stopinj Celzija.
Tudi največji požar posledica podnebnih sprememb
Slovenija se je v zadnjih letih soočila tudi z drugimi posledicami podnebnih sprememb. Pred štirimi leti je Kras prizadel največji požar v zgodovini samostojne države, ki je uničil okoli 3.700 hektarjev površin, od tega približno 2.900 hektarjev gozda. Po požaru je država okrepila protipožarno infrastrukturo, kupila letala za gašenje in ustanovila Center za velike požare v naravi.
Leta 2023 pa so državo prizadele katastrofalne poplave, katerih posledice odpravljajo še danes. Občine nadaljujejo sanacijo cest, plazov in druge poškodovane infrastrukture, medtem ko država del evropskih sredstev za okrevanje namenja tudi projektom zaščite pred poplavami in zmanjševanju tveganj zaradi podnebnih sprememb.
Strokovnjaki opozarjajo, da podnebni ekstremi niso več izjema, temveč postajajo nova realnost. Poleg vpliva na zdravje ljudi povzročajo tudi večjo obremenitev zdravstvenega sistema, škodo na infrastrukturi, izgube v kmetijstvu, večje tveganje za požare in vse pogostejše poplave, zato bo prilagajanje na spreminjajoče se podnebje v prihodnjih letih ena ključnih nalog evropskih držav, tudi Slovenije.
