Evropska unija je po več kot letu dni zadrževanja znova pokazala enotnost. Voditelji vseh 27 držav članic so na četrtkovem vrhu v Bruslju soglasno potrdili nadaljnjo vojaško, finančno in humanitarno podporo Ukrajini, hkrati pa dosegli politični preboj pri podaljševanju sankcij proti Rusiji, namesto vsakih šest mesecev jih bodo po novem podaljševali za celo leto.
Zelena luč je padla tudi za 21. sveženj sankcij, ki med drugim predvideva prepoved vstopa v EU za vse ruske vojake, ki so od začetka invazije služili v okupiranih delih Ukrajine.
“Neomajna podpora”: prvič po decembru 2024 brez veta
“Evropski svet ponovno potrjuje nadaljnjo odločno in neomajno podporo ukrajinski neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti v okviru njenih mednarodno priznanih meja,” piše v sklepih vrha.
Zadnjič so vsi 27 voditelji brez zadržkov podprli takšno izjavo decembra 2024. V vmesnem obdobju je soglasje dosledno blokiral zdaj že nekdanji madžarski premier Viktor Orban, večkrat pa se je pridružil tudi slovaški kolega Robert Fico. Oba sta namreč vztrajala pri pogovorih z Moskvo in pozivih k takojšnji prekinitvi ognja brez predhodnih pogojev za Kremelj.
Orbana zamenjal Magyar in stekel je plaz sprememb
Ključna prelomnica je prišla z zamenjavo na madžarskem premierskem stolčku. Petra Magyarja, ki je nasledil Orbana, evropski voditelji dojemajo kot bolj predvidljivega in konstruktivnega partnerja. Njegov prihod je omogočil politični dogovor, ki ga diplomati v Bruslju označujejo za “tiho revolucijo” v mehanizmih sankcij.
Sprememba pomeni, da bo Svet EU moral le še formalno potrditi pravno podlago za letno podaljševanje sankcij, kar je v primerjavi z doslej veljavnim šestmesečnim ciklom velika administrativna in politična olajšava. Virov, ki bi nasprotovali, za zdaj ni.
Novi sveženj: prepoved za ruske vojake in pritisk na kripto
Voditelji so pozdravili tudi napoved 21. svežnja sankcij, ki ga je prejšnji teden predstavila Evropska komisija. Ta poleg dodatnih omejitev na področju energetike, finančnih storitev in trgovine s kriptovalutami prinaša tudi enega najbolj odmevnih ukrepov doslej:
Prepoved vstopa v EU za vse osebe, ki so od začetka ruske agresije na Ukrajino služile v ruskih oboroženih silah.
Čeprav gre za simbolno potezo, saj večina ruskih vojakov v EU potuje le izjemoma, ima po mnenju diplomatov močan moralni in signalni učinek. Voditelji so pozvali k “preučitvi možnih načinov za naslovitev tega vprašanja”, kar odpira vrata tudi strožjim vizumskim režimom.
EU pripravljena posredovati za mir, a pod svojimi pogoji
V sklepih vrha so voditelji izrecno podprli diplomatska prizadevanja za konec vojne, a z jasnim poudarkom:
“Evropa mora imeti vlogo pri prihodnji rešitvi in je pripravljena braniti svoje interese.”
To je odgovor na vse pogostejše pozive ZDA in Kitajske, naj Evropa “sede za mizo” z Moskvo, vendar pod pogoji, ki jih bo določila Ukrajina in ne Rusija.
Costa razkril stike s Kremljem: “Šlo je za kanale, ne za pogajanja”
Zanimiv podton vrhu je dodal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, ki je zaupnim virom zaupal, da je njegov kabinet vzpostavil “kratke diplomatske kanale” z Rusijo. Poudaril je, da ne gre za pogovore o vsebini, temveč za osnovno komunikacijsko linijo, ki naj bi preprečevala morebitne nesporazume.
“Šlo je zgolj za odpiranje kanalov, ne za pogajanja,” je pojasnil neimenovani uradnik.
Kljub temu je poteza sprožila dvignjene obrvi med nekaterimi vzhodnoevropskimi članicami, ki so previdne do kakršnega koli stika s Kremljem.
Zelenski osebno v Bruslju, nadaljevanje s Kitajsko in proračunom
Voditeljem se je na prvem delu vrha pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je po poročanju udeležencev znova pozval k pospešitvi dobave orožja in zračne obrambe.
Drugi dan vrha, v petek, bo v znamenju makroekonomskih neravnovesij in odnosov s Kitajsko, popoldne pa bodo voditelji razpravljali o dolgoročnem proračunu EU. Delovno kosilo bo namenjeno še vedno goreči krizi na Bližnjem vzhodu.
