Mednarodna ekipa znanstvenikov pod vodstvom priznanega hrvaškega molekularnega biologa Igorja Štagljarja je prišla do pomembnega odkritja v boju proti glioblastomu, eni najbolj agresivnih in smrtonosnih oblik raka možganov pri odraslih. Raziskovalci verjamejo, da bi njihovo delo lahko odprlo pot novim, natančnejšim terapijam za bolezen, pri kateri bolniki po diagnozi v povprečju živijo le od 12 do 15 mesecev.
Glioblastom eden največjih izzivov sodobne onkologije
Raziskavo so vodili znanstveniki z Univerze v Torontu v sodelovanju z raziskovalci iz Ottawe in Milana, rezultati pa so bili objavljeni v znanstveni reviji Signal Transduction and Targeted Therapy. V središču odkritja je protein CLIC1, ki po ugotovitvah raziskovalcev igra ključno vlogo pri rasti in širjenju tumorja.
»Glioblastom je eden najsmrtonosnejših rakov nasploh. Posebej uničujoče pa je, da pogosto prizadene ljudi med 50. in 65. letom starosti, ko so na vrhuncu svoje ustvarjalne in intelektualne moči,« je poudaril Štagljar.
Glioblastom velja za enega največjih izzivov sodobne onkologije. Tumor je izjemno invaziven, hitro raste in se širi v zdravo možgansko tkivo, zaradi česar ga je skoraj nemogoče popolnoma odstraniti z operacijo. Kljub zdravljenju z operacijo, obsevanjem in kemoterapijo se bolezen pri večini bolnikov ponovno pojavi.
CLIC1 deluje kot električno stikalo
Znanstveniki so odkrili, da protein CLIC1 deluje kot nekakšen posrednik med glavnima mehanizmoma, ki poganjata rast glioblastoma. Po njihovih besedah deluje kot »električno stikalo«, ki tumorskim celicam omogoča neprekinjeno komunikacijo in rast.
»Ko odstranimo CLIC1, se komunikacijski sistem tumorja preprosto sesuje,« so pojasnili raziskovalci.
Do odkritja so prišli s pomočjo posebne tehnologije MaMTH, razvite v laboratoriju Igorja Štagljarja. Ta omogoča natančno spremljanje interakcij med beljakovinami na površini celic. Raziskovalci so tako ustvarili nekakšen zemljevid komunikacije znotraj tumorja, pri čemer je prav CLIC1 izstopal kot ključni člen.
Potrebna bodo še dolgotrajna testiranja varnosti in učinkovitost
Ekipa je medtem že razvila tudi eksperimentalno monoklonsko protitelo, ki cilja prav na CLIC1 na površini tumorskih celic. V predkliničnih raziskavah na miših so bili rezultati zelo spodbudni – rast tumorjev se je občutno upočasnila, tumorske celice pa so izgubile sposobnost širjenja.
»Razvili smo ‘pametno’ protitelo, ki prepozna CLIC1 izključno na površini tumorskih celic in deluje selektivno, brez poškodb zdravega tkiva,« je pojasnil Štagljar.
Kljub optimističnim rezultatom znanstveniki opozarjajo, da je raziskava še vedno v zgodnji, predklinični fazi. Pred morebitno uporabo pri ljudeh bodo potrebna dolgotrajna testiranja varnosti in učinkovitosti.
V Sloveniji za glioblastom vsako leto zboli od 50 do 60 bolnikov
Po besedah raziskovalcev današnje terapije pogosto odpovejo, ker se tumor zelo hitro prilagodi in razvije odpornost na zdravljenje. Prav zato bi lahko ciljanje proteina CLIC1 pomenilo novo generacijo personaliziranih terapij za glioblastom.
»To še ni zdravilo, je pa velik korak naprej pri razumevanju delovanja tumorja in iskanju njegove šibke točke,« je poudaril Štagljar.
V Sloveniji za glioblastom vsako leto zboli od 50 do 60 bolnikov, na Hrvaškem od 250 do 300 ljudi, podobno slaba pa je prognoza tudi drugod po svetu. Raziskovalci verjamejo, da bi lahko takšna odkritja v prihodnje bistveno izboljšala možnosti zdravljenja bolnikov s to izjemno agresivno obliko raka možganov.
