Več kot 100 predstavnikov civilnodružbenega gibanja Ambasada Rog se je od jutra zbralo pred Azilnim domom Vič. Njihov protest se je zaključil na točki, da so začasno zaustavili postopek izgona.
S protestnim shodom, transparenti, glasbo in vzkliki opozarjajo na to, kar imenujejo »zgrešena in nehumana migracijska politika«. Razlog za protest je napovedana predaja treh prosilcev za mednarodno zaščito, ki v Sloveniji po navedbah organizatorjev živijo, delajo in so se vključili v družbo.
»Sovraštvo ven, ljudje noter,« »Smo delavci, ne kriminalci« in »Deportacije so nasilje države nad delavci« so bili le nekateri od transparentov pred vhodom v azilni dom. Vzkliki »Ustavite deportacijo« so odmevali ob prisotnosti večjega števila policistov, ki so spremljali dogajanje.
»Najbolj vključene obravnavajo kot hude kriminalce«
Kaj natančno je sprožilo današnji protest, je pojasnil predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič. Poudaril je, da so se zbrali zaradi »deportacije treh mladih prosilcev za azil, ki v Sloveniji delajo, so se tukaj zaposlili in si ustvarili življenje«.
»Država z zapravljanjem desettisočev evrov in z desetinami uradnikov, mesece dela, izžene te ljudi, ki so postali vzorni del naše družbe,« je dejal Blažič in dodal, da se ministrstvo za notranje zadeve »požvižga na integracijo«.
»Najbolj vključene prosilce za azil obravnava kot največje kriminalce,« je kritiziral.
Po njegovih besedah smo sicer v obdobju »najbolj urejenih in obvladljivih migracijskih tokov v zadnjem desetletju«, pri čemer je število nedovoljenih prehodov meje vsako leto nižje. Begunci so po njegovih navedbah danes bolj kot kadar koli prej vključeni v družbo, zaposleni, vključeni v prostovoljske aktivnosti in jezikovne tečaje.
Ministrstvo: Ne gre za deportacije, temveč za predaje
Z ministrstva za notranje zadeve so se na očitke odzvali z zavrnitvijo trditev o nepravilnostih. Kot so zapisali, država »spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite«. Poudarili so, da ne gre za deportacije, temveč zakonite predaje pristojni državi članici v skladu z Dublinsko uredbo.
Dublinska uredba (Uredba EU št. 604/2013) namreč določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU, praviloma tista, ki je prva zabeležila vstop osebe v EU. Namen uredbe je preprečiti, da bi prosilci vlagali prošnje v več državah članicah (t. i. azilni shopping), ter zagotoviti učinkovit dostop do postopka.
Po podatkih ministrstva je bilo lani izvedenih 68 predaj, letos do aprila 17. Strošek posamezne predaje znaša od 3000 do 6000 evrov. Število izdanih sklepov o zavržbi prošnje, ker Slovenija ni pristojna, pa je bilo lani 2387, letos že skoraj 500.
Spopad interpretacij
V Ambasadi Rog vztrajajo, da je takšna ureditev v nasprotju z realnostjo.
»Ne trdimo, da so bile vse deportacije nezakonite. Trdimo pa, da ima Slovenija zakonite vzvode za obravnavo prošenj, a tega ne želi,« pravi Miha Blažič.
Po njegovem bi morala država upoštevati okoliščine, v katerih se znajdejo prosilci za azil, ki pogosto bežijo iz držav, kot sta Hrvaška in Bolgarija, ker jim tam niso zagotovljene osnovne človekove pravice.
Dublinska uredba namreč v 17. členu omogoča tako imenovano prostovoljno pristojnost, država ima pravico (ne dolžnost) obravnavati prošnjo, tudi če formalno zanjo ni pristojna. Slovenija te možnosti skoraj nikoli ne uporabi.
»Za delavca, ki ga policija ponoči iztrga iz bivališča in odpelje v drugo državo, je to vedno deportacija. Pravna terminologija ne spremeni izkušnje izgona,« je opozoril Blažič.
Večplastna podoba dublinskih postopkov
Sodna praksa v Sloveniji kaže, da so dublinski postopki kompleksni in pogosto sporni. Vrhovno sodišče je denimo v zadevi I Up 291/2024 odločilo, da če se predaja ne izvrši v šestih mesecih, odgovornost za obravnavo prošnje preide na Slovenijo. Podobno je bilo v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija leta 2018, ko je Slovenija po izteku roka postala pristojna za njegovo prošnjo.
Po drugi strani pa Upravno sodišče v več primerih (npr. I U 228/2024, I U 175/2025) ugotavlja, da navedbe o slabih razmerah v državah, kot je Hrvaška, same po sebi še ne izkazujejo »sistemskih pomanjkljivosti«, ki bi utemeljevale, da Slovenija ne sme predati prosilca.
Po navedbah Mladine pa dolgotrajna negotovost v dublinskih postopkih, kjer lahko grožnja predaje traja več mesecev ali celo leto, že sama po sebi pomeni obliko psihične obremenitve, še posebej kadar so ogroženi zdravje ali celo življenje prosilca.
Migracijski pakt prinaša zaostritve
Blažič je napovedal, da bo z novim evropskim migracijskim paktom, ki ga pripravlja EU, »odpravljen ves napredek zadnjih let«.
»Begunci se bodo znova morali izogibati registraciji, prepuščeni bodo tihotapskim družbam, živeti in delati bodo morali na črno, podvrženi bodo izkoriščanju,« je opozoril.
Protest pred Azilnim domom Vič je še trajal ob zaključku pisanja tega članka, policija pa dogodka ni komentirala. V Ambasadi Rog so napovedali, da se bodo še naprej borili proti »represiji, birokratski okrutnosti in nehumanosti«.
