Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da se nad Atlantikom že oblikuje nov vročinski val, ki bo v prihodnjih dneh znova prizadel velik del Evrope. Po napovedih bodo temperature na Portugalskem in v južni Španiji dosegle tudi do 43 stopinj Celzija, na nov val vročine pa se pripravljajo tudi Francija ter države Beneluksa. Medtem deli Srednje Azije že beležijo temperature nad 40 stopinjami Celzija.
Kako smo pripravljeni na hude vročinske vale?
Na razmere je opozoril regionalni direktor SZO za Evropo dr. Hans Henri P. Kluge, ki je zaradi vse pogostejših in intenzivnejših vročinskih valov sklical nujni sestanek s predstavniki 41 držav članic, Evropske komisije in organizacij civilne družbe. Po njegovih besedah se je srečanja udeležilo več kot 130 predstavnikov, kar kaže, da države vse bolj prepoznavajo ekstremno vročino kot resno grožnjo javnemu zdravju in ne zgolj kot vremenski pojav.
Na srečanju so razpravljali predvsem o tem, kaj so se države naučile iz preteklih vročinskih valov in kako pripravljene so na nove. Kluge je poudaril, da nacionalni akcijski načrti za zaščito pred vročino dokazano rešujejo življenja. Kot primere dobre prakse je izpostavil Italijo, kjer spremljajo umrljivost v 45 mestih skoraj v realnem času, Španijo, ki tesno sodeluje z mediji pri obveščanju prebivalcev o tveganjih, ter Avstrijo, Belgijo in Francijo, kjer so z ustreznimi ukrepi uspešno razbremenili zdravstveni sistem.
Polovica držav še vedno brez načrta
Ob tem pa je opozoril na veliko pomanjkljivost. Po njegovih besedah manj kot polovica držav v evropski regiji sploh ima nacionalni akcijski načrt za zaščito zdravja pred ekstremno vročino.
Dodal je, da se številni prebivalci še vedno ne zavedajo, kako velika je nevarnost za njihovo zdravje, tudi ko pristojni izdajo najvišja opozorila. V številnih državah primanjkuje klimatiziranih javnih prostorov, kamor bi se lahko ljudje umaknili pred vročino, dodatno težavo pa predstavljajo birokratski postopki, zaradi katerih se razglasitev vročinskega vala ponekod zamakne in s tem upočasni tudi odziv zdravstvenih služb.
Vročina postaja varnostno vprašanje
Po besedah Klugeja so med najbolj ranljivimi še vedno stanovalci domov za starejše, brezdomci in socialno izolirani posamezniki, zato bo treba zdravstveno infrastrukturo bolje prilagoditi podnebnim spremembam.
Kot pozitiven premik je izpostavil dejstvo, da države vse bolj povezujejo zdravstvene ustanove, reševalne službe, urbaniste ter ministrstva za zdravje in okolje. Takšno usklajevanje je po njegovem mnenju ključno, saj ekstremna vročina predstavlja širše varnostno vprašanje in ne težave zgolj enega sektorja.
SZO bo zdaj zbrala izkušnje držav članic in pripravila priporočila za vseh 53 držav evropske regije, ob tem pa napoveduje tudi tehnično podporo državam pri izboljšanju njihove pripravljenosti na prihodnje vročinske valove.
