Podjetništvo v Sloveniji je po ugotovitvah letošnje raziskave Globalni podjetniški monitor (GEM) cenjeno, Slovenci pa svoj podjetniški potencial ocenjujejo nadpovprečno. Obenem se zgodnja podjetniška aktivnost zmanjšuje, zaznavanje poslovnih priložnosti pa šibi. Podjetniško okolje medtem ostaja manj učinkovito kot v primerljivih evropskih državah.
Mešana slika
Letošnja raziskava GEM Slovenija, ki jo izvajajo v Inštitutu za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, po navedbah pripravljalcev tako kaže mešano sliko. Po eni strani je podjetništvo v slovenski družbi visoko cenjeno, posamezniki pa svoje podjetniške kompetence ocenjujejo nadpovprečno.
Slovenija se tako letos uvršča med evropske države z zelo visoko samozaznavo podjetniških kompetenc. Več kot dve tretjini sodelujočih v raziskavi (67 odstotkov) ocenjuje, da ima znanje, izkušnje in sposobnosti za podjetništvo. Slovenija izstopa tudi po pozitivni družbeni klimi do podjetništva. Uspešni podjetniki so v družbi prepoznani kot ugledni, podjetništvo pa ostaja pomembna in legitimna karierna možnost. Istočasno se zgodnja podjetniška aktivnost zmanjšuje, zaznavanje poslovnih priložnosti pa se glede na pretekle raziskave ohlaja.
Slovenski podjetniški potencial je kompetenten
Dobre poslovne priložnosti v svojem okolju zaznava 51 odstotkov vprašanih. To pomeni, da je slovenski podjetniški potencial kompetenten, vendar se ne pretvarja dovolj hitro v konkretne podjetniške odločitve, poudarjajo avtorji raziskave. Delež odraslih, vključenih v zgodnjo podjetniško aktivnost, je v Sloveniji lani znašal 7,1 odstotka. To je okoli 1,5 odstotne točke manj kot v letu 2024, manj kot v povprečju evropskih držav, vključenih v globalno raziskavo GEM (10,3 odstotka) in bistveno manj od povprečja vseh držav v GEM (14,5 odstotka).
Ima pa Slovenija razmeroma dobro ohranja ustaljena podjetja. Delež ustaljenih podjetnikov znaša 9,8 odstotka, kar za skoraj tri odstotne točke presega povprečje evropskih držav v globalni raziskavi (7,0 odstotka). Slovenski podjetniški prostor tako zaznamuje stabilno jedro obstoječih podjetij, a obenem šibkejša regeneracija podjetniške baze, je strnila vodja raziskave GEM Slovenija Karin Širec.
Strah pred neuspehom ostaja pomembna ovira
Kljub visoki družbeni podpori podjetništvu in dobri samozaznavi podjetniškega potenciala posamezniki namreč ostajajo previdni pri podajanju na podjetniško pot, posebej kadar zaznavajo premalo konkretnih priložnosti ali previsoka tveganja. Strah pred neuspehom ostaja pomembna ovira. Kot prepreko ga je navedlo 43 odstotkov vprašanih, pri čemer je bil delež bistveno višji pri ženskah (51 odstotkov) kot pri moških (37 odstotkov).
To kaže, da agregatno ugodna slika slovenskega podjetniškega potenciala prikriva razlike med družbenimi skupinami, zlasti pri samozavesti, dostopu do priložnosti in pripravljenosti na tveganje. Letošnja raziskava kaže tudi, da se slovenski podjetniški prostor vse bolj diferencira. Del podjetnikov ostaja usmerjen v stabilnost, samozaposlitev ali ohranjanje obstoječega poslovanja, drugi del pa kaže izrazitejše ambicije po rasti, zaposlovanju, internacionalizaciji in tehnološkem razvoju.
Pojetniški ekosistem ostaja manj učinkovit
Med zgodnjimi podjetniki jih 29 odstotkov v prihodnjih letih ne načrtuje novih zaposlitev, medtem ko jih 36 odstotkov pričakuje šest ali več novih delovnih mest. Ta razlika ni pomembna le z vidika zaposlovanja, temveč tudi z vidika razvojnega potenciala slovenskega gospodarstva.
Podjetniki z višjimi ambicijami rasti namreč pogosteje posegajo po digitalnih tehnologijah in bolj prepoznavajo pomen umetne inteligence, poudarjajo avtorji raziskave. Še posebej pomembna ločnica med bolj in manj ambicioznimi podjetniki je umetna inteligenca. Raziskava GEM Slovenija 2025 ugotavlja tudi, da podjetniški ekosistem ostaja manj učinkovit kot v primerljivih evropskih državah. Slovenija po indeksu nacionalnega podjetniškega konteksta, ki ga merijo v raziskavi, dosega vrednost 4,07, kar je pod povprečjem evropskih držav (4,76) in pod povprečjem vseh držav v raziskavi GEM (4,75).
Razvojni preboj zahteva učinkovitejši prehod
Ključno sporočilo raziskave GEM Slovenija 2025 je po navedbah avtorjev to, da Slovenija ima podjetniški potencial, kompetence in ambicije, vendar pa razvojni preboj zahteva učinkovitejši prehod od zaznav in sposobnosti k dejanski podjetniški aktivnosti, rasti in inovacijam.
Stabilnost obstoječih podjetij je medtem prednost, a sama po sebi ne zadostuje. Potrebni so tudi močnejša regeneracija podjetniške baze, več ambicioznih novih podjetij, boljši pogoji za rast ter bolj usklajena podpora tehnološkemu razvoju, trajnostnim praksam in prodoru na tuje trge.
Global Entrepreneurship Monitor (GEM) sicer velja za največji in najbolj razvit raziskovalni program za podjetništvo na svetu. Leta 1999 sta ga skupaj začela ameriški Babson College in London Business School, Slovenija pa se je raziskavi priključila leta 2002. V globalni raziskavi GEM sodeluje 53 držav iz raznih delov sveta, tako razvitih kot tistih v razvoju.
STA
