Danes je pivo eden najbolj izrazitih simbolov moškosti, vendar njegova zgodovina pripoveduje precej drugačno zgodbo. Pivo oziroma različne oblike fermentiranih žitnih napitkov so že tisočletja izdelovale ženske, v srednjeveški Evropi pa je bilo varjenje in prodajanje aleja pogosto žensko delo.
Ženske so varile in prodajale večino aleja
Ženske so pivo varile že v starodavnih družbah, pozneje pa je bilo v srednjeveški Angliji varjenje aleja pomemben vir njihovega dohodka. Zgodovinarka Judith M. Bennett z Univerze Johns Hopkins v knjigi Ale, Beer, and Brewsters in England ugotavlja, da so ženske v srednjeveški Angliji varile in prodajale večino zaužitega aleja. Do 16. stoletja pa so moški postopoma prevzeli dejavnost, ki je postajala vse bolj profesionalizirana in donosna.
Od gospodinjskega dela do donosne industrije
Za številne ženske je bilo varjenje več kot le domače opravilo. Samsko ženske in vdove so lahko s prodajo aleja same služile denar in vodile lastne posle. Bennett na primer opisuje primer Howdena iz leta 1379, kjer so samske ženske in vdove predstavljale skoraj polovico komercialnih pivovark.
Sčasoma pa je varjenje postalo bolj profesionalizirano. Potrebovalo je več kapitala, specializiranega znanja in organizacije. Bennett ugotavlja, da je do leta 1600 v številnih krajih pivovarstvo postalo predvsem moški poklic. Ko je dejavnost postala donosnejša in bolj institucionalizirana, so ženske iz nje postopoma izginjale.
Pivovarke in podoba čarovnice
Od tod izhaja tudi ena najbolj zanimivih, vendar pogosto pretirano poenostavljenih zgodb o pivu. Srednjeveške in zgodnjenovoveške pivovarke so včasih upodobljene z visokimi klobuki, kotli, metlami in mačkami. Nekateri avtorji so predlagali, da so prav značilnosti alewives vplivale na poznejšo ikonografijo čarovnic.
Vendar povezava ni zgodovinsko dokazana kot neposreden izvor podobe čarovnice. Smithsonian je ob objavi prispevka o tej temi posebej opozoril, da se zgodovinarji glede te razlage ne strinjajo. Visok klobuk, kotel ali metla sami po sebi niso dokaz, da je podoba čarovnice nastala iz podobe pivovarke.
Bolj zanesljivo pa je dokumentirano nekaj drugega: ženske, ki so delale zunaj tradicionalnih družinskih vlog, so bile v zgodnjem novem veku nesorazmerno pogosto izpostavljene obtožbam čarovništva. Raziskava Univerze v Cambridgeu ugotavlja, da so spolna delitev dela, poklicno okolje in družbeni stiki vplivali na verjetnost, da je posamezna ženska postala tarča obtožb čarovništva.
Pivo vsebuje fitoestrogen: vendar ne toliko, kot kroži po spletu
Tudi sodobna predstava o pivu ima zanimiv paradoks. Hmelj vsebuje 8-prenilnaringenin oziroma 8-PN, enega najmočnejših znanih fitoestrogenov. Gre za rastlinsko snov, ki lahko deluje na estrogenske receptorje. Raziskave so njegovo estrogensko aktivnost potrdile v laboratorijskih poskusih.
Toda trditev, da ima pivo »veliko estrogena«, je zavajajoča. 8-PN ni človeški estrogen, poleg tega so njegove koncentracije v pivu praviloma zelo nizke. Ena od raziskav je ugotovila, da je mogoče 8-PN v pivu zaznati, vendar so bile koncentracije prenizke, da bi predstavljale pomemben razlog za skrb. Druga analiza je pokazala, da večina testiranih piv sploh ni imela zaznavnih količin, najvišja izmerjena koncentracija pa je bila 19,8 mikrograma na liter.
Torej: pivo ni »ženski hormon v kozarcu«, vendar ima zaradi hmelja zanimivo povezavo s fitoestrogeni.
Kako je pivo postalo »moško«?
Ironija je v tem, da se je izdelek, ki je bil velik del svoje zgodovine povezan z ženskami, v sodobni kulturi začel prodajati predvsem kot simbol moškosti, druženja, fizične moči in heteroseksualnega moškega življenjskega sloga.
Raziskave zgodovine oglaševanja alkohola kažejo, da so pivovarne in distributerji pri trženju piva dolgo uporabljali spol kot način nagovarjanja moških potrošnikov. Akademska literatura o alkoholu in spolu opisuje, kako je oglaševanje pijač povezovalo alkohol z moškostjo, pri čemer so bili oglasi pogosto oblikovani kot nekakšni »priročniki moškosti«.
Tako je pivo skozi stoletja prešlo nenavadno pot: od izdelka, ki so ga v številnih družbah proizvajale ženske, do izdelka, ki ga sodobno oglaševanje pogosto predstavlja kot izrazito moškega.
Zgodovina piva zato ni samo zgodovina alkohola. Je tudi zgodovina dela, ženskega ekonomskega položaja, profesionalizacije in načina, kako lahko trg določen izdelek skozi oglaševanje na novo poveže z določenim spolom.
