Nezakonite migracije tudi letos ostajajo eden največjih izzivov slovnenenske policije.
Občutno povečanje števila nedovoljenih prehodov
Podatki za prvo polovico leta 2026 kažejo, da se je število nedovoljenih vstopov v državo v primerjavi z enakim obdobjem lani občutno povečalo. Med 1. januarjem in 30. junijem je policija obravnavala 14.455 nedovoljenih prehodov državne meje, leto prej pa 9.901. To pomeni skoraj polovico več primerov kot v prvi polovici leta 2025. Številke kažejo, da se migracijski pritisk na južno mejo Slovenije ponovno krepi, največ dela pa imajo policisti na območju jugovzhoda države.
Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija,
pojasnjuje Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo.
Upravljanje migracij je ena od prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo in Vlade Republike Slovenije.
Največ na jugu države
Največ nedovoljenih prehodov je tudi letos obravnavala Policijska uprava Novo mesto. Na njenem območju je bilo evidentiranih kar 74,4 odstotka vseh primerov, kar pomeni, da glavno breme varovanja državne meje še naprej nosi jugovzhodni del Slovenije. Statistika kaže tudi, da je bilo 91,8 odstotka vseh nedovoljenih vstopov obravnavanih na meji s Hrvaško, ki ostaja glavna vstopna točka nezakonitih migracij v Slovenijo.
Takšna razporeditev ni presenetljiva. Migracijske poti z območja Zahodnega Balkana se že več let večinoma usmerjajo prav proti slovensko-hrvaški meji, od tam pa želijo številni migranti pot nadaljevati proti Italiji, Avstriji ali drugim državam zahodne Evrope.
Največ iz Bangladeša
Med tujci, ki so letos nezakonito vstopili v Slovenijo, je bilo največ državljanov Bangladeša, sledili so državljani Afganistana in Egipta. Struktura se v primerjavi s preteklimi leti nekoliko spreminja, saj med najpogosteje obravnavanimi državljanstvi ni več samo držav Bližnjega vzhoda, ampak vse več ljudi prihaja tudi iz južne Azije in severne Afrike.
Velika večina oseb po prijetju izrazi namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. V prvi polovici letošnjega leta je policija zabeležila 13.276 takšnih namer, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 8.613. Gre za občutno povečanje, ki pomeni dodatno obremenitev azilnega sistema in drugih državnih služb.
Manj nedovoljenega prebivanja
Medtem ko se je število nezakonitih prehodov meje povečalo, je policija letos obravnavala precej manj primerov nedovoljenega prebivanja. V prvi polovici leta je bilo zaradi nezakonitega bivanja obravnavanih 442 tujcev, leto prej pa 1.138. Razlogov za takšno razliko policijsko poročilo posebej ne pojasnjuje, številke pa kažejo, da gibanje posameznih kazalnikov ni vedno enako kot število nedovoljenih vstopov.
Podobno velja tudi za vračanje oseb tujim varnostnim organom. Slovenija je na podlagi mednarodnih sporazumov v prvih šestih mesecih letošnjega leta tujim organom vrnila 71 oseb, kar je le nekoliko več kot lani, ko jih je bilo 69. Po drugi strani je od tujih varnostnih organov sprejela 123 oseb, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju leta 2025 sprejetih 169.
Pritisk ostaja velik
Podatki za prvo polovico leta kažejo, da nezakonite migracije ostajajo pomemben varnostni in organizacijski izziv. Skoraj 14.500 obravnavanih nedovoljenih vstopov v samo šestih mesecih pomeni precej več dela za policijo. Hkrati pa se povečuje obremenitev postopkov mednarodne zaščite in drugih državnih institucij.
Vpliv na družbo
Povečano število nezakonitih migracij odpira tudi širša vprašanja o vplivu na slovensko družbo. Večje število prihodov pomeni dodatne obremenitve za policijo, azilni sistem, upravne postopke in nastanitvene zmogljivosti. Hkrati pa od države zahteva več finančnih in kadrovskih virov za obravnavo posameznih primerov. Del prebivalcev v povečanem številu nezakonitih prehodov vidi predvsem varnostno tveganje, drugi pa opozarjajo na humanitarni vidik in mednarodne obveznosti Slovenije pri obravnavi prosilcev za mednarodno zaščito.
