AKTUALNONOVICE

Strokovnjaki na Korčuli potrdili: Strupena plenilka je že skoraj povsod

Strokovnjaki na Korčuli potrdili: Strupena plenilka je že skoraj povsod

Invazivne vrste rib so v Jadranskem morju vse bolj razširjene, njihov vpliv na tamkajšnji ekosistem pa pozorno spremljajo strokovnjaki. Zanimajo jih predvsem njihova razširjenost, vedenje in vpliv na avtohtone morske vrste.

Plamenka na območju otoka že precej razširjena

Med najbolj prepoznavnimi invazivnimi vrstami je rdečemorska plamenka (Pterois miles), ki izvira iz Indijskega oceana. V Sredozemsko morje se je skozi leta razširila iz svojega naravnega območja, leta 2021 pa so jo prvič zaznali tudi v Jadranskem morju. Gre za izjemno prilagodljivo in požrešno plenilsko ribo, ki se lahko hitro širi po območjih, kjer ima na voljo dovolj hrane in raznovrstne lokalne ribje vrste.

Na Korčuli so te dni zaključili obsežno terensko raziskavo, namenjeno ugotavljanju njene prisotnosti in razširjenosti. Kot so sporočili iz Potapljaškega kluba Puntar, raziskava predstavlja “eno prvih sistematičnih študij prisotnosti in razširjenosti te vrste na otoku Korčuli, s katero so bili zbrani prvi strukturirani podatki o njeni prisotnosti na raziskovalnem območju. Rezultati bodo dragocena osnova za prihodnje spremljanje sprememb v razširjenosti vrste.”

Ugotovitve so pokazale, da je plamenka na območju otoka že precej razširjena. Potapljači so jo namreč zabeležili na skoraj vseh lokacijah, ki so jih vključili v raziskavo. Na eni od njih so našli celo dva primerka tik drug ob drugem.

Strupena riba, ki jo pripravljajo tudi kot specialiteto

Rdečemorska plamenka običajno zraste do približno 35 centimetrov. Njena značilna odlika so dolge plavuti z bodicami, v katerih se skriva močan strup. Pik je lahko za človeka zelo boleč, v skrajnih primerih pa lahko povzroči tudi hude zdravstvene zaplete in celo smrt.

Prav zaradi svoje hitre širitve je plamenka postala eden od znanilcev spreminjajočega se Jadranskega morja. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko predstavlja resno grožnjo morskemu ekosistemu. Hitro se razmnožuje, obenem pa pleni avtohtone ribe in rake. S tem lahko zmanjšuje biotsko raznovrstnost ter vpliva na občutljivo ravnovesje v Jadranu.

Čeprav je živa plamenka nevarna zaradi strupenih bodic, pa je njeno meso užitno in po navedbah poznavalcev zelo okusno. Ko strokovno odstranijo strupene bodice, jo je mogoče pripraviti tudi kot kulinarično specialiteto.

Delitve: