V osrednji Afriki se zdravstvene oblasti soočajo z enim najresnejših izbruhov ebole v zadnjih letih. Od sredine maja, ko je Demokratična republika Kongo uradno razglasila epidemijo, so zabeležili že več kot tisoč domnevnih primerov bolezni in skoraj 250 smrtnih žrtev. Zaradi hitrega širjenja virusa strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko izbruh dosegel razsežnosti najhujših epidemij ebole v zgodovini.
V razvoju že tri nova cepiva
V prizadevanjih za zajezitev bolezni so v razvoju tri nova cepiva proti sevu bundibugyo, ki trenutno povzroča okužbe v Demokratični republiki Kongo in sosednji Ugandi. Cepiva razvijajo Mednarodna pobuda za cepiva proti aidsu (IAVI), Univerza v Oxfordu in farmacevtsko podjetje Moderna. Moderna bo pri razvoju uporabila tehnologijo mRNA, ki se je izkazala med pandemijo covida-19, medtem ko raziskovalci z Oxforda razvijajo lastno platformo za boj proti virusu.
Koalicija za inovacije pri pripravljenosti na epidemije (CEPI), ki financira vse tri projekte, poudarja, da je hitrost razvoja ključnega pomena. Vodja organizacije IAVI Mark Feinberg je opozoril, da bi lahko bil tokratni izbruh »prav tako hud ali celo hujši« od preteklih epidemij, zato razvoj cepiv in drugih zaščitnih ukrepov ostaja prednostna naloga.
Cepiva ne delujejo proti vsem različicam virusa ebole
Posebno skrb povzroča dejstvo, da za sev bundibugyo trenutno ni odobrenega cepiva ali specifičnega zdravljenja. Cepiva namreč ne delujejo proti vsem različicam virusa ebole. Med šestimi znanimi sevi izbruhe pri ljudeh povzročajo trije, za najpogostejši sev zaire pa cepivo že obstaja.
Razmere dodatno otežuje dejstvo, da se virus širi na vzhodu Demokratične republike Kongo, kjer že desetletja potekajo oboroženi spopadi. Konflikti otežujejo dostop zdravstvenih ekip do prizadetih območij, oteženo je sledenje stikom okuženih oseb, številni prebivalci pa so zaradi nasilja razseljeni. Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je med obiskom v mestu Bunia opozoril, da izbruh »prehiteva odziv« zdravstvenih služb in pozval k večji mednarodni pomoči ter boljšemu usklajevanju humanitarnih in zdravstvenih organizacij.
»Vzhodni del Demokratične republike Kongo se sooča s katastrofalnim prepletom bolezni in konflikta,« je poudaril Tedros. Po njegovih besedah je za uspešno zajezitev bolezni nujno zagotoviti varen dostop zdravstvenim ekipam in obnoviti zaupanje lokalnega prebivalstva, ki ga pogosto ovirajo dezinformacije in strah.
Sum na ebolo že v Italiji
Zaskrbljenost zaradi širjenja bolezni narašča tudi zunaj Afrike. Konec maja so v italijanskem mestu Cagliari na Sardiniji obravnavali osebo s simptomi, značilnimi za ebolo, ki se je pred kratkim vrnila iz Demokratične republike Kongo. Bolnika so preventivno izolirali in opravili dodatne preiskave, italijansko ministrstvo za zdravje pa je sporočilo, da tveganje za širjenje bolezni v Italiji za zdaj ostaja zelo nizko.
Po podatkih afriškega Centra za nadzor bolezni (Africa CDC) je bilo do konca maja v Demokratični republiki Kongo in Ugandi potrjenih več sto primerov okužbe, število domnevnih primerov pa presega tisoč. Strokovnjaki opozarjajo, da je dejansko število okuženih lahko še precej višje, saj je virus verjetno krožil že pred uradnim odkritjem izbruha.
Ebola ena najnevarnejših virusnih bolezni na svetu.
Ebola je ena najnevarnejših virusnih bolezni na svetu. Prenaša se z neposrednim stikom s telesnimi tekočinami okužene osebe, med najpogostejšimi simptomi pa so visoka vročina, bruhanje, krvavitve in huda oslabelost. Smrtnost je lahko zelo visoka, zlasti na območjih z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe.
Najhujša epidemija ebole doslej je bila med letoma 2014 in 2016 v Zahodni Afriki, ko se je okužilo skoraj 29.000 ljudi, umrlo pa jih je več kot 11.000.
