Dolgotrajna suša in visoke temperature so letos močno prizadele slovenske gozdove. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) opaža poškodbe po vsej državi, gozdovi pa so že sredi avgusta ponekod dobili jesenski videz. Posledice letošnjega vremena pa se ne bodo pokazale vse naenkrat. Del škode se lahko izrazi šele v prihodnjih letih, predvsem zaradi bolezni drevja, podlubnikov, manjšega prirastka lesa in višjih stroškov obnove.
Suša oslabila slovenske gozdove
Najbolj ranljivi so gozdovi v nižinah ter na prisojnih in bolj suhih rastiščih, kjer tla zadržujejo manj vode. Med prizadetimi so območja na Kranjskem in Sorškem polju, Dravskem in Ptujskem polju ter sušna območja Krasa in Suhe krajine. Razmere se lahko močno razlikujejo že na majhnih razdaljah, saj so na bolj vlažnih tleh drevesa še zelena, medtem ko na suhih legah že izgubljajo liste.
Drevesa se branijo pred sušo
Najbolj opazen znak sušnega stresa je prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listov. Gre za obrambni mehanizem, s katerim drevo zmanjša izgubo vode in tako poveča možnosti za preživetje. Večina dreves si lahko po izboljšanju vremenskih razmer opomore, večje tveganje pa predstavlja ponavljajoč se sušni stres. “Če bodo drevesa izpostavljena sušnim in vročinskim stresom več zaporednih let, bo sušenje dreves v naslednjih letih obsežnejše,” pojasnjuje vodja Službe za varstvo gozdov na ZGS Marija Kolšek.
Najbolj so prizadeta drevesa, ki so bila oslabljena že pred letošnjim poletjem. Ponekod so posamezne bukve, gabri, lipe, hrasti, breze in javorji že močno ogoleli, sušijo se tudi veje in vrhovi krošenj. Iglavci trenutno kažejo manj vidnih znakov poškodb, vendar ZGS pričakuje večje odpadanje iglic in okrepljene napade podlubnikov.
Podlubniki predstavljajo grožnjo
Suša zmanjšuje obrambno sposobnost dreves, visoke temperature pa ustvarjajo ugodnejše pogoje za širjenje podlubnikov. Posebej ogrožene so smreke. Tveganje je letos še večje zaradi zimskih in spomladanskih snegolomov ter vetrolomov, ki so poškodovali okoli 248.000 kubičnih metrov iglavcev.
ZGS je lastnikom gozdov letos izdal 7.840 odločb za posek poškodovanega drevja v skupni količini 248.000 kubičnih metrov. Do zdaj je bilo izvedenih približno 87 odstotkov predpisanih posekov. Zaradi obsega poškodb in širjenja podlubnikov je ZGS ministrstvu že poslal poročilo o njihovi povečani razmnožitvi.
Težave tudi pri pomlajevanju
Suša vpliva tudi na obnovo gozdov. ZGS opaža propadanje nedavno posajenih sadik in več odmrlih mladih dreves. Zaradi neugodnih razmer je slabše tudi semenenje nekaterih starejših dreves, kar lahko vpliva na uspešnost naravnega pomlajevanja. Obilno semenenje dreves dodatno izčrpava njihovo vitalnost in lahko poveča njihovo občutljivost za podlubnike.
Vročina vpliva tudi na prostoživeče živali, saj imajo zaradi nje težji dostop do vode in hrane ter večje potrebe po ohlajanju. Pogosteje se zadržujejo v senci in so aktivne predvsem v hladnejših delih dneva, zato je pomembno, da jih ljudje ob vodnih virih in gozdnih kalužah ne vznemirjajo.
Večja nevarnost požarov
Suha tla in rastlinje ter visoke temperature povečujejo tudi požarno ogroženost. Do sredine avgusta je ZGS zabeležil 82 gozdnih požarov, ki so skupaj prizadeli 51 hektarov gozdnih površin. Največ jih je bilo na območju Slovenskega Primorja in osrednje Slovenije. Največji letošnji požar je izbruhnil v Občini Komen in zajel 12 hektarov gozda.
Prave posledice šele prihajajo
Trenutne poškodbe še ne pomenijo, da bodo prizadeta drevesa nujno propadla. Če bodo razmere do konca vegetacijske sezone ugodnejše in bo dovolj padavin, si lahko del dreves opomore. Kljub temu letošnja suša predstavlja dodaten pritisk na gozdove, ki so bili že prej izpostavljeni vetrolomom, snegolomom, pozebam, toči, boleznim in škodljivcem.
ZGS zato poudarja pomen rednega spremljanja zdravstvenega stanja gozdov. Lastniki naj bodo posebej pozorni na znake napadov podlubnikov in sveže poškodovano smreko ter o njih čim prej obvestijo gozdarje. Pravočasno ukrepanje bo ključno za omejevanje škode in ohranjanje odpornosti slovenskih gozdov.
Preberite še: Suša, padec cen mleka in izseljevanje s podeželja, kriza slovenskega kmetijstva 2026
