Število držav, ki sodelujejo v češki pobudi za preskrbo Ukrajine z artilerijskim strelivom, se je prepolovilo – z 18 na devet. Razlog je vrnitev premierja Andreja Babiša na položaj decembra lani, ki je že med volilno kampanjo obljubil, da Češka v pobudo ne bo več vlagala lastnega denarja, je v torek poročal ugledni britanski časnik Financial Times (FT).
Pobuda, ki je bila sicer rojena kot odgovor na pomanjkanje proizvodnih zmogljivosti za strelivo v Evropski uniji, je Ukrajini doslej zagotovila že več kot štiri milijone kosov streliva. A zdaj je njena prihodnost negotova.
“Pobudo ni mogoče zlahka nadomestiti”
Češki predsednik Petr Pavel je za FT opozoril na resnost situacije: “Pobuda še vedno deluje, vendar je nova težava v tem, da finančno prispeva le okoli devet držav članic. Ta pobuda je Ukrajincem zagotavljala do 50 odstotkov vsega streliva velikega kalibra, zato je ni mogoče zlahka nadomestiti.”
Pavel je dodal, da bi morala biti prihodnost pobude ena od osrednjih tem julijskega vrha zveze Nato v Ankari. Katerih devet držav je izstopilo, ni razkril, a njegove besede odražajo vse večjo zaskrbljenost zaradi upada mednarodne podpore.
“Čudno je plačevati, če vodilni politiki ne podpirajo dovolj”
Zahodni vojaški uradnik je za FT pojasnil ključni razlog za izstop držav: “Nekatere države sedaj menijo, da je čudno plačevati za nekaj, česar vodilni politiki vodilne države ne podpirajo zadosti.”
Babiš je namreč med volilno kampanjo večkrat ostro kritiziral pobudo. Po vrnitvi na položaj predsednika vlade je sicer popustil, a le delno. Poudaril je, da bo Češka še naprej izvajala pobudo, vendar izkključno v vlogi koordinatorja, brez lastnega finančnega vložka.
“Denarja nimamo, zato prejemamo sredstva od drugih držav in nato dostavljamo (strelivo),” je dejal za FT.
Babiš: Sredstva najprej češkim državljanom
Babiš je svojo odločitev utemeljil s proračunskimi omejitvami in gospodinjstvi, ki se zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu soočajo z visokimi stroški energentov.
A kritiki opozarjajo, da je sporočilo, ki ga Babiševa politika pošilja mednarodnim partnerjem, škodljivo. Če vodilna država pobude sama ne želi vlagati vanjo, zakaj bi to počele druge?
Pobudi Češke so se od njenega začetka leta 2024 pridružile številne države, med njimi tudi Slovenija. Na vprašanje STA o trenutnem sodelovanju Slovenije v pobudi ministrstvo za obrambo še ni odgovorilo.
Medtem ko odgovora ni, pa se artilerijska pobuda, nekoč ključni vir streliva za ukrajinsko obrambo, opazno krči. In kot opozarja predsednik Pavel, bo njeno morebitno popolno usihanje pomenilo luknjo, ki je ne bo lahko zapolniti.
