Vročinski val ne prizanaša nikomur, tudi živalim ne, zato v Živalskem vrtu Ljubljana v teh dneh poskrbijo, da se lahko vsaka žival po svoje ohladi in osveži. Na vpliv visokih temperatur se živali odzivajo različno, najtežje je tistim s severnih in gorskih območij, so pojasnili za STA. Eden najpomembnejših ukrepov je dostop do sveže pitne vode.
Vročino najtežje prenašajo živali s severa
Kot so navedli v ljubljanskem živalskem vrtu, je odziv živali na visoke temperature odvisen od vrste, izvora, starosti, zdravstvenega stanja ter okoljskih dejavnikov, kot so zračna vlaga, veter in možnost umika v senco. Med tistimi, ki vročino prenašajo najtežje, so severni jeleni, mačji pande, snežne sove in losi, posebno pozornost pa v trenutnih razmerah namenjajo tudi mladičem, starejšim živalim ter živalim s kroničnimi obolenji, saj so temperaturnim obremenitvam te bolj izpostavljene.
Po drugi strani pa živali, ki izvirajo iz toplih in sušnih območij, visoke temperature praviloma dobro prenašajo, saj so nanje prilagojene že iz svojega naravnega okolja. Med njimi so dvogrbe kamele, surikate, grške in burmanske zvezdaste želve, afriške ostrogaste želve, noji in nubijske žirafe. Kot so dodali, nekatere specializirane vrste temperature nad 40 stopinjami Celzija celo potrebujejo za normalno delovanje osnovnih življenjskih funkcij.
V ograde so namestili tudi ventilatorje
Ob vprašanju glede posebnih ukrepov ob trenutnih vremenskih razmerah izrazite vročine so zapisali, da je živalim ves čas na voljo sveža pitna voda, pri večini preko avtomatskih napajalnih sistemov, ki zagotavljajo stalen dotok sveže pitne vode. Kjer uporaba avtomatskih napajalnikov ni mogoča, oskrbniki večkrat dnevno preverjajo stanje vode, nadzor pa je zdaj še posebej pogost.
Živalim omogočajo različne načine ohlajanja, kot so bazeni, bajerji, mlakuže, prhe, sistemi za megljenje in blatne kopeli. V ograde so namestili tudi ventilatorje in senčila, ponekod tudi klimatske naprave. Vrstam iz hladnejših podnebij s pomočjo sistema megljenja tudi znižujejo temperaturo okolice. Živali imajo ves čas možnost umika v notranje in hladnejše prostore.
Živalim ponudili tudi poseben “sladoled”
Ukrepe prilagajajo posamezni vrsti in posamezni živali, kot enega od ukrepov pa so izpostavili tudi “sladolede” za živali, ki vsebujejo koščke sadja in zelenjave za rastlinojede in vsejede oziroma koščke mesa za mesojede živali. Kot so zapisali v objavi na omrežju Instagram, so prav bogatitve poseben užitek za obiskovalca in žival hkrati, saj “spodbujajo naravno vedenje, radovednost in iznajdljivost, medtem ko prinesejo prijetno osvežitev”.
Glede dela strokovnih služb, kamor sodijo tudi veterinarji, oskrbniki in nutricisti, so v izjavi za STA poudarili, da imajo v obdobjih visokih temperatur vse strokovne službe nekoliko več dela, saj je potrebno bolj intenzivno spremljanje živali in prilagajanje oskrbe. “Še posebej pozorno spremljamo vrste, ki vročino težje prenašajo, ter mladiče, starejše živali in živali z zdravstvenimi težavami. Med seboj ves čas usklajujemo preventivne ukrepe, skrbimo za ustrezno hidracijo, možnosti ohlajanja in druge prilagoditve oskrbe glede na potrebe posameznih živali.”
Dobro počutje živali kot prva skrb
Kot so še poudarili, lahko z rednim spremljanjem in pravočasnim prepoznavanjem prvih znakov vročinskega stresa ukrepajo, še preden bi visoke temperature vplivale na zdravje in dobro počutje živali, poroča Slovenska tiskovna agencija.
V vročih dneh je tako dobro počutje živali njihova prva skrb, zato da tudi sredi poletja prebivalci živalskega vrta ostanejo mirni, zdravi in zadovoljni, so medtem zapisali na Instagramu.
