Državni proračun je imel v prvih sedmih mesecih 8,9 milijarde evrov prihodkov in 10,2 milijarde evrov odhodkov. Akumuliran primanjkljaj znaša nekaj več kot 1,3 milijarde evrov oz. 355,5 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani, je danes objavilo ministrstvo za finance.
Proračunski odhodki 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani
Proračunski odhodki so bili v obdobju januar-julij 12,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, dosegli pa so 58 odstotkov načrtovanih odhodkov v vsem letu. Prihodki so bili medletno višji za 9,4 odstotka, dosegli pa so 57,3 odstotka načrtovanih za vse leto.
Proračunski primanjkljaj za mesec julij je znašal 123,1 milijona evrov in bil glede na lanski julij nižji za 22,8 milijona evrov.
V prvih sedmih mesecih je državni proračun za investicije namenil 756,5 milijona evrov, kar je 23,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del teh izdatkov, 539,9 milijona evrov, je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev. Del sredstev v višini 223 milijonov evrov so namenili za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, kar je 41,5 odstotka več kot lani.
Investicijski transferji prav tako višji
Investicijski transferji so bili v tem obdobju prav tako višji, in sicer za 100,2 milijona evrov. Glavnina povišanja se nanaša na investicijske transferje javnim zavodom, predvsem v zdravstvu in šolstvu.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so namenili 1,3 milijarde evrov, kar je 10,5 odstotka več kot v primerljivem lanskemu obdobju.
V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih sedmih mesecih prispeval 1,4 milijarde evrov, kar je 8,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Največji del proračunskega transferja – 1,1 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 2,5 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.
Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki
Za stabilizacijo financiranja zdravstvenega varstva je bilo namenjeno 202,6 milijona evrov, kar je 63,9 milijona evrov več kot v lanskem primerljivem obdobju.
Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V sedmih mesecih so znašali 7,8 milijarde evrov in bili za 7,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju.
Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 3,5 milijarde evrov oz. medletno 12 odstotkov več.
Prihodki od trošarin so znašali 890 milijonov evrov
Z dohodnino se je nateklo 1,2 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 6,2 odstotka. “Rast teh prihodkov poganjata visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač,” pravi ministrstvo.
Del prilivov iz dohodnine prejmejo občine. V prvih sedmih mesecih so občine prejele za 67,5 milijona evrov oz. 7,2 odstotka več sredstev kot v lanskem obdobju.
Prihodki od trošarin so znašali 890 milijonov evrov, kar je 40 milijonov evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente in na tobak, višji pa prilivi od trošarin na alkohol, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Država je zbrala 1,2 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 20,7 odstotka več kot v lanskem obdobju. Rast prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026, še pojasnjuje ministrstvo.
