Budilka zazvoni ob šestih, predavanja pa se že začnejo ob osmih. Med njima je le čas za hitro kavo in pregled elektronske pošte. Po fakulteti sledi delo, morda v klicnem centru ali kot dostavljavec hrane. Ko se delovni dan konča, je ura že pozna. Čaka jih pa še pisanje seminarske naloge ali iskanje naslednje zaposlitve. Vikend? Ta je pogosto rezerviran za dodatno izmeno.
Za vse več mladih takšen tempo ni izjema, ampak vsakdan.
Generacija, ki je odraščala ob obljubah, da se bo trud poplačal, se danes sooča s paradoksom. Dela več kot kadarkoli prej, a si hkrati težje privošči samostojno življenje. Kljub izobrazbi, dodatnim veščinam in pripravljenosti na prilagajanje mnogi ugotavljajo, da jim trdo delo ne zagotavlja več tistega, kar je zagotavljalo njihovim staršem: finančne stabilnosti, varnosti in občutka, da napredujejo.
Izgorelost ni več izjema
Beseda »burnout« ali izgorelost se je v zadnjih letih preselila iz psiholoških priročnikov v vsakdanji besednjak. O njej govorijo študenti, mladi zaposleni, podjetniki in celo srednješolci.
Nekoč je bila izgorelost povezana predvsem z ljudmi na vodstvenih položajih ali z zahtevnimi poklici. Danes se pa zdi, da je postala skoraj pričakovan spremljevalec odraslosti. Mnogi mladi opisujejo občutek, da nikoli niso zares prosti. Tudi ko ne delajo, odgovarjajo na sporočila, spremljajo elektronsko pošto ali razmišljajo o naslednji obveznosti. Meja med delom in prostim časom postaja vse bolj zabrisana.
Ironično je, da živimo v obdobju tehnološkega napredka, ki naj bi nam prihranil čas, namesto tega se zdi, da smo ustvarili družbo, v kateri je vsak prihranjen trenutek hitro zapolnjen z novo nalogo.
Študentsko delo kot nuja, ne izbira
V Sloveniji študentsko delo že dolgo velja za nekaj običajnega. Dolga leta je predstavljalo priložnost za dodatni zaslužek, nabiranje izkušenj ali nekoliko bolj brezskrbno življenje med študijem.
Toda za številne mlade danes ni več vprašanje, ali bodo delali, ampak koliko.
Naraščajoči življenjski stroški, visoke najemnine in vse dražja hrana pomenijo, da marsikateri študent brez rednega dela sploh ne more pokriti osnovnih stroškov. Posledice se kažejo v podaljševanju študija, kronični utrujenosti in vse pogostejšem občutku, da morajo mladi izbirati med izobrazbo in finančnim preživetjem.
Sistem, ki naj bi omogočal prehod v odraslost, tako vse pogosteje postaja mehanizem za ohranjanje negotovosti.
Diploma ni več zagotovilo
Še pred nekaj desetletji je veljalo preprosto pravilo: izobražuj se, pridno delaj in imel boš stabilno življenje.
Danes je ta formula vse manj zanesljiva.
Mladi vstopajo na trg dela z diplomami, certifikati, znanjem tujih jezikov in digitalnimi veščinami, a jih pogosto pričakajo pogodbe za določen čas, projektno delo ali samozaposlitev brez dolgoročne varnosti. Zaposlitve so postale bolj fleksibilne, a ta fleksibilnost ni vedno v korist zaposlenih. Medtem ko podjetja pridobivajo možnost hitrega prilagajanja trgu, zaposleni prevzemajo večji del tveganja.
Negotovost ni več prehodno obdobje med študijem in redno zaposlitvijo. Za mnoge postaja trajno stanje.
Kultura produktivnosti
Posebnost sodobnega časa ni le količina dela, temveč tudi način, kako o njem razmišljamo.
Na družbenih omrežjih nas spremljajo nasveti o uspehu, produktivnosti in samouresničitvi. Vsak trenutek je mogoče optimizirati. Vsak hobi spremeniti v stranski zaslužek. Počitek je pogosto predstavljen kot nekaj, kar si moramo zaslužiti.
Čeprav se ideja osebnega razvoja na prvi pogled zdi pozitivna, ima tudi temnejšo plat. Mnogi mladi razvijejo občutek, da nikoli niso dovolj uspešni. Vedno obstaja nekdo, ki dela več, zasluži več, primerjanje, ki je bilo nekoč omejeno na ozek krog ljudi, danes poteka v globalnem merilu.
Tako se ne ohrani le večja motivacija, ampak pogosto občutek neuspeha.
Generacija utrujenih
Res je, da mladi delajo veliko, ampak so ljudje tudi trdo delali v preteklosti.
Razlika je v tem, da je bilo nekoč mogoče verjeti, da trud vodi k boljšemu življenju, danes mnogi niso več prepričani.
Ko mladi kljub izobrazbi in delu težko pridejo do stanovanja, ko so njihove zaposlitve negotove in ko se prihodnost zdi vse manj predvidljiva, izgorelost ni več zgolj zdravstveni problem. Postane družbeni simptom. Generacija, ki nikoli ne počiva, ni utrujena zato, ker bi bila lena ali premalo odporna. Utrujena je zato, ker skuša dohiteti cilje, ki se oddaljujejo hitreje, kot jim lahko sledi.
Ustvarili smo družbo, kjer je izgorelost postala normalna.
