Trajnostna mobilnost je v zadnjih letih postala ena najpogosteje omenjenih tem prometne politike. Evropske države vlagajo milijarde evrov v (dobro razvito) železniško infrastrukturo, spodbujajo uporabo javnega prevoza in iščejo načine za zmanjšanje prometnih obremenitev ter izpustov toplogrednih plinov. Tudi Slovenija si prizadeva za večjo uporabo avtobusov in vlakov. Čeprav osebni avtomobil za večino prebivalcev še vedno ostaja najpogostejša izbira, podatki kažejo, da zanimanje za javni potniški promet v zadnjih letih narašča. Število potnikov raste, vendar se potovalne navade prebivalcev spreminjajo počasneje.
Osebni avtomobil še vedno najpomembnejše prevozno sredstvo
Ko govorimo o mobilnosti v Sloveniji, je težko prezreti dejstvo, da je osebni avtomobil še vedno daleč najpomembnejše prevozno sredstvo. To ni presenetljivo, saj kljub urbanizaciji številni ljudje živijo zunaj večjih mest, številna delovna mesta pa so oddaljena od kraja bivanja. V takšnih razmerah avtomobil pogosto predstavlja najhitrejšo in najbolj praktično rešitev.
Podatki raziskave REUS 2021 kažejo, da kar 27 odstotkov gospodinjstev javnega potniškega prevoza nikoli ne uporablja. Več kot polovica gospodinjstev ga uporablja zelo redko, le desetina pa ga uporablja redno, torej vsaj enkrat tedensko. Že ti podatki kažejo, da javni promet za večino prebivalcev ni prva izbira, temveč le občasna alternativa.
Velike razlike med kraji
Eden največjih izzivov slovenskega javnega prevoza je dostopnost. Medtem ko imajo prebivalci večjih mest na voljo več avtobusnih linij, pogostejše odhode in boljše povezave, je slika na podeželju pogosto povsem drugačna.
Raziskava kaže, da gospodinjstva v Ljubljani in Mariboru javni prevoz uporabljajo bistveno pogosteje od slovenskega povprečja. V Ljubljani ga redno uporablja skoraj četrtina gospodinjstev, v Mariboru pa približno 15 odstotkov. To ni presenetljivo, saj prebivalci večjih mest lažje dostopajo do avtobusnih postajališč in imajo na voljo več različnih povezav.
Na drugi strani so manjša naselja, kjer javni promet pogosto ne omogoča dovolj fleksibilnega načina potovanja. V naseljih z manj kot 2.000 prebivalci javnega prevoza nikoli ne uporablja več kot tretjina gospodinjstev. Za mnoge prebivalce podeželja je avtomobil preprosto nuja, ne izbira.
Kje je sistem najmočnejši?
Čeprav se pogosto zdi, da javni promet izgublja bitko z avtomobili, obstajajo deli Slovenije, kjer je njegova uporaba opazno večja. Najbolj izstopa Obalno-kraška regija, kjer javni prevoz redno uporablja približno 30 odstotkov gospodinjstev. Sledi Osrednjeslovenska regija, kjer je delež prav tako nad slovenskim povprečjem.
Takšni podatki kažejo, da ljudje javni promet uporabljajo, kadar je dostopen, dovolj pogost in časovno konkurenčen drugim oblikam prevoza. Kjer sistem deluje bolje, je tudi zanimanje uporabnikov večje. To nakazuje, da problem ni nujno v pripravljenosti ljudi za uporabo javnega prevoza, temveč pogosto v kakovosti in dostopnosti storitve. Hkrati pa raziskava kaže, da v nekaterih regijah rednih uporabnikov skoraj ni. Takšne razlike razkrivajo precejšnjo neenakomernost slovenskega prometnega sistema.
Potnikov vse več
Čeprav raziskava REUS kaže, da javni promet redno uporablja razmeroma majhen delež gospodinjstev, novejši podatki kažejo spodbudne trende. Po podatkih Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) se je leta 2025 v integriranem javnem potniškem prometu prepeljalo 20,6 odstotka več potnikov kot leto prej. Rast se nadaljuje tudi letos, saj je bilo v prvem četrtletju leta 2026 zabeleženih dodatnih 20,6 odstotka več potnikov kot v enakem obdobju lani.
Raziskava DUJPP kaže tudi, da zadovoljstvo prebivalcev z dostopnostjo in pogostostjo voženj javnega potniškega prometa raste. Največje zadovoljstvo uporabniki izražajo z dostopnostjo mestnih avtobusov, medtem ko ostaja največ nezadovoljstva pri železniškem prometu. Takšni podatki kažejo, da se sistem postopoma izboljšuje, čeprav ostajajo številni izzivi.
Več kot le vožnja
Javni potniški promet ni namenjen zgolj vsakodnevnim migracijam v službo ali šolo. Podatki raziskave kažejo, da ga prebivalci uporabljajo tudi za številne druge namene. Največ gospodinjstev je navedlo, da so avtobus ali vlak nazadnje uporabili za opravke in nakupe. Na drugem mestu je pot na delo, sledijo izleti in druge prostočasne dejavnosti.
Ta podatek razkriva zanimiv vidik javnega prometa. Ne gre zgolj za prevoz od točke A do točke B, temveč za storitev, ki ljudem omogoča dostop do trgovin, zdravstvenih storitev, kulturnih dogodkov in drugih dejavnosti. Zato je kakovosten javni promet pomemben tudi z vidika socialne vključenosti prebivalstva. Posebej zanimiv je podatek, da je več kot četrtina gospodinjstev javni promet nazadnje uporabila za izlet. To kaže, da ima javni promet pomembno vlogo tudi pri razvoju trajnostnega turizma in zmanjševanju prometnih obremenitev v najbolj obiskanih krajih.
Pandemija je pustila posledice
Pri interpretaciji podatkov je treba upoštevati tudi vpliv pandemije covida-19. Leta 2020 in 2021 sta močno spremenili potovalne navade prebivalcev. Šole in fakultete so delovale na daljavo, številni zaposleni pa so delo opravljali od doma. Posledično se je zmanjšala tudi uporaba javnega prevoza.
Najbolj opazna sprememba je bila pri učencih in študentih, ki so bili tradicionalno med pogostejšimi uporabniki avtobusov in vlakov. Zaradi šolanja na daljavo je bil njihov delež uporabnikov bistveno manjši kot v običajnih razmerah. Kljub temu raziskave kažejo, da javni promet ni bil množično uporabljan niti pred pandemijo. Težave z dostopnostjo, pogostostjo povezav in časovno učinkovitostjo so torej obstajale že prej.
Pot do večje učinkovitosti
Podatki kažejo, da se je v zadnjem desetletju uporaba javnega prevoza pri nekaterih skupinah prebivalcev sicer povečala, vendar ne dovolj, da bi bistveno spremenila prometno sliko države. Kljub številnim prizadevanjem avtomobil ostaja osrednje prevozno sredstvo večine gospodinjstev.
Če želi Slovenija doseči cilje na področju trajnostne mobilnosti, bo morala javni promet narediti hitrejši, zanesljivejši in bolj dostopen. Ljudje se za avtobus ali vlak ne bodo odločili zgolj zaradi okoljskih razlogov. Odločili se bodo takrat, ko bo javni prevoz predstavljal enako dobro ali celo boljšo možnost od avtomobila.
Preberite še: Javni prevoz v Sloveniji: deluje ali le obstaja?
